V uvodnih odzivih kulturniške javnosti na osnutek novega Nacionalnega programa za kulturo (NPK) večina naših sogovornikov ugotavlja, da je besedilo preobsežno, obenem pa v marsičem premalo konkretno, sploh pri opredeljevanju ciljev oziroma njihovem doseganju.
»Moj splošni vtis o osnutku novega NPK je, da gre za izjemno previden dokument,« ocenjuje Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma. »To previdnost razumem, saj je med predvidevanji trenutno veljavnega NPK, ki ga je zasnoval nekdanji minister Uroš Grilc, ter uresničevanjem tega dokumenta velik prepad; cela vrsta izjemnih Grilčevih zamisli – med njim je bilo, resnici na ljubo, tudi nekaj utopičnih – ni bila uresničena zaradi razhajanja med predvidenimi in realnimi finančnimi viri, pri nekaterih ciljih pa je umanjkala ambicioznost oziroma politična volja.«
Nekoliko ostrejši je Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev: »Osnutek NPK je pretirano gostobeseden, poln pleonazmov in ponavljanja. Kot resolucija, ne pa kot 'seznam neuresničljivih želja', kakor so ministri ocenjevali NPK svojih predhodnikov, bi moral biti toliko bolj jedrnat, razumljiv in brez neštetih zastranitev.« Podobno meni tudi oblikovalec Jurij Dobrila. »Dokument je preobsežen, že zato, ker nima izpostavljenih konkretnih, jasnih in stvarnih ciljev in tudi ne navaja orodij za njihovo doseganje.«
Ministrstvo je sicer v torek pripravilo prvega od štirih tematskih pogovorov o osnutku NPK, ki pa vsaj s strani predlagateljev ni ponudil kakšnih posebnih dopolnil obstoječemu predlogu. O eni izmed bolj »vročih« vsebin osnutka, nameravani ustanovitvi agencije za umetnost, pa bodo danes govorili na javnem posvetu v Cankarjevem domu, ki ga pripravlja mreža Asociacija.
