Mag. art. Alenka Gotar, operna pevka
»September je imel zame vedno povezavo z novim začetkom, veseljem ob novem šolskem letu, željo po novih znanjih. Še danes, ko vonjam meglena septembrska jutra, se spomnim svojih poti v šolo. Zelo rada sem hodila vanjo, rada sem se učila, komaj sem čakala konec počitnic. In to vedno – do konca magistrskega študija. Še vedno se spomnim svojega prvega šolskega dne. Komaj sem čakala, da grem iz vrtca, kjer mi ni bilo lepo, zato sem kdaj tudi ušla od tam – kar v šolo. Hotela sem se učiti. Spomnim se, kako sem bila srečna in ponosna, ko smo dobili rumene rutice in čokoladno torto. Od sreče sem se smejala na vsa usta – kljub manjkajočemu sprednjemu sekalcu – ker sem končno lahko hodila v šolo. V 1. c razred. September bo letos znova obarvan z začetki, saj gre moj Nikolas končno v vrtec. Zelo se veselim, saj je nadvse družaben, samostojen in radoveden fantek. A se vseeno sprašujem, kdo bo na začetku jokal bolj: on ali jaz… Saj veste, mamam je običajno precej teže. Ampak upam, da bosta vrtec in šolanje za mojega sina tako kot zame eno čudovito popotovanje po svetu znanj.«
Žiga Lakner, operni pevec
»Kar dobro se spominjam svojih šolskih septembrskih dni. Vedno mi je bilo izziv znova iti v šolo, saj je bilo vselej kaj novega, pa tudi sošolce sem rad spet videl. Zaradi vsega tega sem se veselil vrnitve v šolske klopi, vendar je to veselje trajalo le kakšnih štirinajst dni, saj se je potem spet resno začela šola z ocenami. Tudi svojega vstopa v prvi razred se kar dobro spomnim, to je bila neka prelomnica v življenju, nekaj novega. Takrat me je poučevala učiteljica Lidija Kacin, ki si jo bom res zapomnil za vse življenje, saj je bila učiteljica, kot si jo lahko želi vsak prvošolec. Moj letošnji september bo delaven tako kot ostali meseci, absolutno pa bo kaj novosti, te običajno vedno pridejo sproti.«
Eufemija Štorga, nekdanja atletinja in olimpijka
»Vedno sem se veselila srečanja s sošolci in vedno sem komaj čakala, da se vrnem v šolske klopi. To navdušenje je trajalo kakšen teden, dva. Dokler nismo imeli prvih preverjanj znanja. Takrat smo vsi komaj čakali naslednje počitnice. Moj najljubši predmet je bil seveda šport in tega je bilo med počitnicami polno. Svojega vstopa v prvi razred se zelo bledo spominjam. Mislim, da sem sedela v prvi klopi in z velikimi očmi poslušala učiteljičino razlago. Moj letošnji september bo tako kot vsako leto zelo pester. V mojem športnem društvu Efi se namreč pričnejo razne športne vadbe in dejavnosti, s katerimi je precej dela. Že šesto leto zapored bomo konec septembra pripravili tudi Medvoški tek, katerega organizacija je kar precejšen zalogaj.«
