Na srečanju veleposlanikov Evropske unije je Slovenija oznanila, da ne podpira članstva Hrvaške v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Kot ključen razlog je navedla »nespoštovanje pravne države«, ki ga Hrvaška kaže z nepriznavanjem odločitve arbitražnega sodišča glede meje med državama. »Eden od osnovnih pogojev za članstvo v OECD je spoštovanje mednarodnega prava, spoštovanje sodnih odločitev. O tem sem se na Blejskem strateškem forumu pogovarjal tudi z generalnim sekretarjem OECD Angelom Gurrio. Zelo jasno sem mu povedal, da se Slovenija ne more strinjati s tem, da bi država, ki ne spoštuje mednarodnega prava, postala članica kluba najbolj razvitih držav,« je stališče Slovenije pojasnil zunanji minister Karl Erjavec. Po naših neuradnih informacijah je koalicija glede slovenske blokade hrvaškemu članstvu v OECD usklajena, Erjavec pa je še napovedal, da od nje ne bodo odstopili, če naša južna soseda ne bo spremenila svojega odnosa do spoštovanja mednarodnega prava.
Zagrenitev življenja
»Ta poteza je prva posledica odločitve naše države, da bo uporabila vse topove za diplomatski pritisk,« nam je dejal naš sogovornik iz krogov blizu vrha SMC, ki pa je želel ostati neimenovan. V nadaljevanju bi lahko Hrvaški odrekli še podporo pri prevzemanju evra in pri njenem vključevanju v schengensko območje. Po besedah našega sogovornika pa Slovenija arbitražne razsodbe na terenu še ne namerava začeti uresničevati, kar pomeni, da stanja na spornih mejnih območjih za zdaj ne bo enostransko spreminjala.
Da je lahko blokada vstopa Hrvaške v OECD eden od učinkovitih načinov pritiska na našo južno sosedo, meni tudi naš sogovornik iz vladnih vrst, ki je prav tako želel ostati anonimen. »OECD sicer ni najbolj znan 'klub', ima pa svojo težo in ugled. Malo je držav, ki ne bi želele vstopiti vanj,« je poudaril.
Blokado hrvaškega vstopa v OECD in schengensko območje, bolj »agresivno« uporabo mednarodnih pravnih sredstev in lobiranje naš sogovornik ocenjuje kot legitimne in mednarodno razumljene slovenske pritiske na Hrvaško. »Sosedi lahko zelo zagrenimo življenje, saj je naše vztrajanje pri spoštovanju arbitraže načeloma razumljeno tudi tam, kjer nam zaradi političnih interesov ne izrečejo izrecne podpore.«
Hrvaška ima tudi brez slovenske blokade malo možnosti za vstop
Več naših sogovornikov tako iz diplomatskih kot iz političnih vrst pa dvomi, da bi Hrvaška zaradi slovenskega nasprotovanja njeni vključitvi v OECD spremenila pogled na arbitražno razsodbo. Spominjajo, da ima sosednja država še celo vrsto drugih problemov, med drugimi ekonomskih, zaradi katerih naj bi bila izmed čakajočih članic Evropske unije najmanj pripravljena na vstop v ta klub. generalni sekretar OECD Angel Gurria bo sicer svoj predlog držav, s katerimi bo OECD začela pogajanja o približevanju, predstavil v petek. Povabiti naj bi nameraval tri južnoameriške države (Argentino, Brazilijo in Peru), iz Evrope pa Romunijo. O začetku pogajanj z določeno državo odloča svet OECD, v katerem ima en glas vsaka od 35 članic OECD in posebej še evropska komisija. Za vstop v organizacijo pa je potrebno soglasje vseh članic. Vstopu Hrvaške naj ne bi nasprotovala le Slovenija, temveč tudi nekatere druge države EU, zlasti Madžarska. »Težavo imajo, ker Hrvaška ne spoštuje arbitražne odločbe glede madžarske naftne družbe MOL,« je poudaril tudi Erjavec.
Po mnenju ekonomista Mojmirja Mraka pa so ovire na hrvaški poti v OECD še večje. »Ne glede na stališče Slovenije ni veliko možnosti, da bi se Hrvaška v naslednjih nekaj letih pridružila OECD,« pravi profesor mednarodnih financ na ljubljanski ekonomski fakulteti. Proti vstopu Hrvaške namreč govorijo splošne politične okoliščine znotraj OECD.
Za vstop je najbolj pripravljena Romunija
Do širitve Evropske unije leta 2004 je veljalo neuradno pravilo, da so vse članice EU tudi članice OECD. Vendar je Turčija blokirala Ciper, nekaterim drugim novim članicam EU pa so neevropske članice OECD očitale, da v gospodarskem smislu prinašajo premalo. »Že dolgo časa je slišati kritike, da je OECD preveč evropsko usmerjena,« pravi Mrak.
Leta 2010 sta v OECD vstopili Slovenija in Estonija (skupaj z Izraelom in Čilom), lani še Latvija. Članice EU, ki niso članice OECD, so torej še Litva, ki je pogajanja začela leta 2015, Malta, Ciper, Romunija, Bolgarija in Hrvaška. Po besedah naših anonimnih virov iz diplomatskih krogov je Romunija najbolj pripravljena na vstop, Mrak pa meni, da je pri OECD najbolj zaželena tudi zaradi drugih razlogov. To potrjujejo tudi neuradni podatki o predlogu Angela Gurrie.
V začetku letošnjega leta je hrvaški premier Andrej Plenković dejal, da bi članstvo v OECD dajalo pozitivno sporočilo tujim vlagateljem, in dodal, da Hrvaška v to organizacijo spada. »Verjetno tudi Hrvati vedo, da tega ni realno pričakovati v kratkem času,« pa meni Mrak.
