Sodišče Evropske unije je v celoti zavrnilo tožbo Madžarske in Slovaške, s katero sta ti državi nasprotovali kvotam za razporeditev prosilcev za azil po članicah EU. Od sodišča sta zahtevali, da razglasi ničnost sklepa Sveta EU, ki je bil sprejet 22. septembra 2015, da bi s premestitvijo migrantov razbremenili Italijo in Grčijo. Vsaki državi je po tej odločitvi pripadla določena kvota prosilcev za azil, ki jih je treba sprejeti in obravnavati. Madžarska in Slovaška sta poleg Češke in Romunije že takoj glasovali proti temu sklepu, tožbo pa sta vložili kasneje, ko so prosilce že začeli premeščati. Slovaška je v tem času vseeno sprejela 16 prosilcev za azil, Madžarska pa nobenega. Slovaška bi sicer morala sprejeti 902 prosilca, Madžarska pa 1294.
Poljska na strani poraženk
V tožbi sta obe državi trdili, da je bil sklep o kvotah sprejet na napačni pravni podlagi (da torej ni utemeljen v pravu EU), poleg tega pa še, da migracijske krize ne rešuje. V tožbi je Slovaško in Madžarsko z intervencijo pred sodiščem podprla Poljska, ki prav tako ne želi sprejeti nobenega prosilca za azil. Predstavniki teh držav v svojih političnih izjavah trdijo, da Evropska unija suverenim članicam ne more vsiljevati, koga in koliko oseb bodo sprejele na svoje ozemlje ter obravnavale njihove prošnje za azil. Poleg tega trdijo, da je sprejemanje beguncev vzrok za teroristične napade in da je ogrožena tudi evropska (kulturna oziroma verska) identiteta.
Na stran Sveta EU so z intervencijami stopile Belgija, Nemčija, Grčija, Francija, Italija, Luksemburg, Švedska in evropska komisija. Njihovi argumenti imajo humanitarno in solidarnostno noto: trdijo, da je beguncem, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, treba pomagati, prav tako pa si morajo pomagati države članice med seboj. Če je v Italiji in Grčiji izrazito (pre)več prosilcev za azil, so druge države EU dolžne prevzeti del teh bremen.
Junija letos je evropska komisija proti Madžarski, Češki in Poljski (proti Slovaški pa ne) zaradi zavračanja solidarnosti že sprožila postopek, ki bi se lahko končal na sodišču in bi – če bi sodišče komisiji pritrdilo – lahko prinesel visoke denarne kazni. Komisija je sicer v preteklih poskusih, da bi države prepričala, naj prosilce za azil vendarle sprejmejo, že predlagala visoke kazni – 250.000 evrov za vsakega nesprejetega prosilca za azil. Dlje od predloga komisija s to idejo (še) ni prišla.
Madžarska napada evropsko komisijo nazaj
Na Dnevnikovo vprašanje vladama Madžarske in Slovaške, kako se odzivajo na zavrnitveno sodbo, so nam iz Bratislave in Budimpešte odgovorili s prepisi nastopov vodilnih politikov na današnjih tiskovnih konferencah. »Madžarska vlada meni, da je sodba sodišča EU nezaslišana in neodgovorna,« je dejal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Napovedal je nadaljevanje pravnega boja v okviru procesa, ki ga je proti Madžarski sprožila evropska komisija. »Nihče ne more biti premeščen na Madžarsko proti volji madžarskega ljudstva.« Po mnenju zunanjega ministra je Madžarska pokazala odgovornost do EU s tem, da je na mejo s Srbijo in Hrvaško postavila ograjo, ki jo je financirala sama. Res je sicer, da je minuli teden povrnitev stroškov za ograjo zahtevala od EU, a so v Bruslju to možnost že zavrnili. Szijjarto je še dejal, da v boju proti komisiji Madžarska pričakuje solidarnost držav višegrajske četverice (Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska).
Slovaški premier Robert Fico je bil bolj umirjen. Dejal je, da Slovaška »polno spoštuje sodbo«. Vendar, je opozoril, sistem kvot ne deluje. »V realnem življenju se je izkazalo, da je bilo doslej preseljenih zgolj okoli 16 odstotkov predvidenega števila oseb,« je dejal Fico. Ta argument je sicer zvenel, kot da Fico sodbe ni bral, saj je v njej sodišče že povedalo, da države, ki so podprle migrantske kvote, niso mogle vnaprej vedeti, da bo odziv ponekod (na vzhodu EU) tako skromen.
