Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v najnovejšem poročilu o gospodarskem pregledu za Slovenijo ugotavlja, da je država po dolgoletni krizi v zadnjih letih dosegla izjemen napredek. Gospodarska rast bo po oceni OECD v letošnjem letu presegla 4,5 odstotka BDP, javni dolg je padel pod 80 odstotkov BDP, občutno se zmanjšuje tudi brezposelnost. A to, kot je na včerajšnji predstavitvi poročila opozoril generalni sekretar OECD Angel Gurria, Slovenije ne sme uspavati. Zaradi ohranjanja vzdržne rasti in staranja prebivalstva je treba čim prej izpeljati strukturne reforme, pokojninsko, zdravstveno in reformo dolgotrajne oskrbe, še zlasti pa izboljšati produktivnost. Ta dosega zgolj 80 odstotkov povprečja OECD, pri čemer je njena rast v zadnjem desetletju ena najnižjih nasploh.

Produktivnost bi po oceni OECD lahko izboljšali z zmanjšanjem sedanje visoke ravni zakonske regulacije, izboljšanjem poslovnega okolja za privabljanje naložb in poenostavitvijo sodnih postopkov. V dejavnostih z velikim deležem državnih podjetij bi bilo treba povečati konkurenčnost, nadaljevati privatizacijo in izboljšati upravljanje državnih podjetij.

Veliko je treba postoriti tudi na trgu dela. Čeprav se brezposelnost zmanjšuje, se hkrati povečuje delež dolgotrajno brezposelnih, starejših in tistih brez izobrazbe. Medtem ko je v državah OECD v povprečju delovno aktivnih 60 odstotkov starejših od 55 let, je takih v Sloveniji le dobra tretjina. »Glede na to, da ob še vedno veliki brezposelnosti kar 35 odstotkov podjetij v Sloveniji na najde ustrezne delovne sile, je očitno nekaj narobe,« je opozoril Gurria in poudaril, da so nujna vlaganja v človeški kapital, v znanje, v vseživljenjsko učenje. Sistem izobraževanja je treba prilagoditi potrebam na trgu dela, izboljšati tako znanje učiteljev kot učencev, izvesti prekvalifikacije in bistveno povečati sredstva za aktivno politiko zaposlovanja, ki so z okoli 2,5 odstotka BDP za kar sedemkrat nižja od povprečja držav OECD. Gurria je še poudaril, da lahko le višja produktivnost omogoči višje plače, in ponovil stališče OECD, da je minimalna plača glede na povprečno plačo v Sloveniji previsoka.

Zaostanek je največji v visokotehnoloških panogah

Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ugotavljajo, da je zaostanek Slovenije v produktivnosti opazen v vseh sektorjih gospodarstva, pri čemer glavnina nastaja v storitvenih dejavnostih. Še posebno skrb vzbujajoče je, kot pravijo, da so največji zaostanki, tako v storitvenem kot v menjalnem delu gospodarstva, v panogah, ki so tehnološko zahtevne in v najrazvitejših visokoinovativnih gospodarstvih običajno dosegajo najvišje ravni produktivnosti. Ti podatki po oceni Umarja kažejo na pomanjkanje ustreznega znanja, na katerem temeljijo inovacije, še zlasti v storitvenem sektorju, pa tudi na nespodbudno poslovno okolje s previsoko ravnijo regulacije in omejitev.

Ob teh tako imenovanih strukturnih dejavnikih na Umarju opozarjajo, da na zastoj v produktivnosti vplivajo tudi ciklični dejavniki, ki so bili v Sloveniji ob zadnji krizi še posebno izraziti. Nanašajo se predvsem na upad naložb, tako v stroje in opremo kot tudi v marketing in programsko opremo.

Premalo se vlaga v človeški kapital

Da je izboljšanje produktivnosti ključno za nadaljnjo gospodarsko rast in povečanje blaginje, se strinja tudi ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Ob robu včerajšnje konference o strategijah na področju zaposlovanja in razvoja spretnosti v Sloveniji, ki se ga je udeležil tudi Gurria, je opozorila, da je produktivnost odvisna od vlaganja podjetij v tehnologijo in človeški kapital. Zlasti zavedanja o slednjem pa je pri naših podjetjih premalo.

Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da je nizka produktivnost predvsem posledica slabe organizacije dela in nizke kakovosti vodenja. »Nizka produktivnost ne pomeni, da ljudje ne delajo, ampak da delajo v prazno. Za to so krivi delodajalci, ki organizacijskim večinam niso kos in produktivnost nadomeščajo z intenzivnostjo dela, ta pa vodi v izgorelost,« opozarja Kovač. V novih podjetjih sta vodenje in organizacija dela sicer boljša, problem pa je znanje, za kar je po Kovačevih besedah kriv izobraževalni sistem.