Ko so v starih časih sicer redko prihajali v Ljubljano tuji gostje v velikih količinah, na primer ob svetovnih prvenstvih, je bilo turističnih zmogljivosti vedno premalo. Pomanjkanje rodi dodatno ponudbo. Mnogi so se odločili čas tujske gneče preživeti pri sorodnikih na podeželju, svoja mestna stanovanja pa so za dober in neobdavčen zaslužek na črno oddali. Druge, ki bi svetli podobi socializma, bratstva in enotnosti delali sramoto z alkoholizmom in žeparstvom, pa so razredčili tako, da so jih začasno poslali za rešetke, nekaterim mlajšim huliganom posebne sorte pa so namenili kar enoletno služenje vojaškega roka, ki je tedaj veljalo za kvalitetnejšo prevzgojno metodo od tistih, ki jih danes uporabljajo na Planini, v Logatcu ali Radečah. Na kratko: množični prihod tujih gostov, ki bi utegnil prinesti kake zaplete, se je razrešil tako, da so se začasno razredčili domačini.
Ljubljana se je znašla v precepu uspeha. Vodene skupine, ki pohajkujejo po običajni ljubljanski maršruti, niso v napoto le domačinom, ki bi radi čim hitreje prišli ...
Turisti so mi spet zasedli center mesta, in če se peljem s kolesom skozi Staro Ljubljano, vozim slalom med njimi, ki buljijo na vse strani in zaradi...
