Zagotovo bi nam bolj ugajalo, če bi lahko tekmovalci izbirali le med dvema od treh disciplin. Hitrostno plezanje s plezanjem v bistvu nima veliko skupnega, bolj je atletika, vedno ista proga in ista postavitev oprimkov. Pri težavnostnem in balvanskem plezanju je dobro, da tekmovalci trenirajo skupaj in si izmenjujejo izkušnje, pri hitrosti pa tekmovalci tega morda ne potrebujejo toliko. Tekmovalni sistem je, kakršen je, mislim pa, da specialisti za hitrost sploh ne bodo imeli možnosti za uvrstitev na olimpijske igre, če ne bodo dobro tekmovali tudi v kateri od drugih disciplin, kar pa bo za njih težje. Za naše tekmovalce, ki so dobri v težavnosti in balvanih, bo pomembnejše, da bodo pri hitrostnem plezanju boljši od kombinatorcev kot pa od tekmovalcev v hitrostnem plezanju. Če bi izboljšali naše dosedanje rezultate v hitrostnem plezanju za 3 do 4 sekunde, bi to lahko pomenilo že zelo veliko v skupnem seštevku. Kolikor smo poskušali, je šlo v vsakem poskusu za pol sekunde hitreje. Predvsem pa bomo morali najprej dobiti steno za hitrostno plezanje, da bomo lahko bolje trenirali.
Ali veliko trenirate skupaj?Mislim, da imamo Slovenci prednost, ker smo majhni in se lahko dobivamo enkrat na teden na reprezentančnih treningih. Tudi večina reprezentantov Japonske se je preselila v Tokio, da trenirajo skupaj, to pa se že kaže v tekmovalnih rezultatih.
V zadnjem desetletju se je (tekmovalno) balvansko plezanje tudi zelo spremenilo.Drži, zelo veliko je atraktivnih koordinacijskih gibov, vendar pa mi ni všeč, ker so ostali skoraj samo še dolgi gibi, in tekmovalec, ki nima dovolj velikega razpona rok ali višine, težje pokaže svojo plezalsko pripravljenost.
Garnbretova ni visoka, pa balvane pleza z lahkoto.Janja ima velik razpon rok. Pri Mini Markovič pa smo lahko na evropskem prvenstvu v Münchnu videli, da je bila pri vsakem balvanu malo prekratka. Čeprav je bila dobro pripravljena, zelo močna, zaradi fiziologije ni mogla pokazati tega, kar bi lahko. Upam, da bodo postavljalci našli druge možnosti in omogočili tekmovalcem enakovredne pogoje.
Tudi v težavnostnem plezanju je po novem za smer le še šest minut časa, prej jih je bilo osem.S tem plezalčeva vzdržljivost ne pride več tako do izraza, saj je v šestih minutah sploh ne izrabi do konca, vse gre bolj v vzdržljivost v moči, v krajše, atraktivnejše smeri z daljšimi, povezanimi gibi in skoki, verjetno zato, da bi bilo za gledalce bolj zanimivo. Vendar pa s tem težavnostno plezanje izgublja. Prej se je moral tekmovalec smeri lotiti veliko bolj taktično, določiti si je moral točke, na katerih bo počival, zdaj pa je treba manj razmišljati, iti moraš v akcijo in se hitro odločati.
Kaj odlikuje Janjo, da je proti tekmicam tako suverena?Mislim, da je gibalno in plezalno zelo inteligentna, hitro in dobro najde rešitve v zaporedju gibov, izkazalo se je, da je psihično trdna, tudi na tekmah, na katerih je veliko pritiskov in pričakovanj. Že kot otrok je bila nadpovprečna in tudi zdaj lahko pleza tako balvane kot težavnost na najvišji ravni. Biti najboljši na svetu v obeh disciplinah je zelo težko in Janja je velik talent, obenem pa tudi zelo močna osebnost.
Ali lahko računa na olimpijsko medaljo?Kot odlična tekmovalka v balvanih in težavnosti je zagotovo kandidatka zanjo.
Kako dolgo lahko ostane v vrhunski formi?Včasih smo mislili, da v športnem plezanju po 30. letu starosti ni več mogoče dosegati vrhunskih rezultatov, vendar pa je Francoz Romain Desgranges, star 35 let, prav letos v najboljši formi. S konstantnim treniranjem brez popuščanja in s ciljem v glavi, pa tudi z bogatimi izkušnjami, je očitno mogoče ostati na tekmovalnem prizorišču zelo dolgo.
Balvanist Jernej Kruder je konec maja dejal, da je v plezanju našel zlato sredino med fizično močjo in sproščenostjo, vendar pa ima za zdaj tako kot Domen Škofic, lanski zmagovalec svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, slabše rezultate.To sredino je pomembno najti. Nervozen tekmovalec pleza bolj v krču in se bolj poti, pri plezanju pa je zelo pomembno trenje med kožo in oprimkom. Jernej je letos osvojil prvo kolajno na tekmi za svetovni pokal in je med slovenskimi reprezentanti najboljši v hitrosti. Če bi se temu malo bolj posvetil, bi bil dober že v dveh disciplinah in bi bil lahko zelo konkurenčen za olimpijado. Domen pa je letos poskusil sezono zastaviti malo drugače kot po navadi in se mu ni izšlo povsem po načrtih. Mislim, da mu je pri balvanih manjkalo malo sreče, pri težavnosti pa zagotovo ve, kakšen ritem in trening potrebuje, da bo najboljši na svetu. Zanj je lahko ta sezona dobra naložba za naprej, saj bo bolj vedel, kakšen plan treninga mu ustreza.
Na evropskem prvenstvu v balvanskem plezanju pa je z bronom še sebe presenetil Anže Peharc.Anže je že na mladinskih svetovnih prvenstvih pokazal, da je specialist za velika tekmovanja. Kot mladinec je bil dober v težavnosti, zdaj pa se je bolj posvetil še balvanom. Zelo rad trenira, ukvarja se sam s sabo in je realen, zato mislim, da ima možnosti in sposobnosti za olimpijca.
Mina Markovič je kljub dolgoletnemu tekmovanju še vedno vrhunska.Kot plezalko jo lahko le spoštujemo, zelo dobro se zna prilagajati spremembam v tekmovalnih smereh, pleza in trenira pa s takim užitkom, da jo je veselje gledati. Zanjo je od vsega najtežji premor. Kot njen osebni trener vem, da ima tudi za letos še zelo visoke cilje.
Med dekleti je še pol ducata takšnih, ki se na posameznih tekmah uvrščajo na najvišja mesta.Pri dekletih imamo svetovne mladinske prvakinje in podprvakinje, za mladinske tekme imamo pet vrhunskih plezalk, pri katerih je težko določiti, katera bo boljša. Dobre so tako v težavnosti kot v balvanih. Pri fantih pa bomo morali še malo pljuniti v roke, čeprav vidim dva, mogoče tri, ki bi lahko z dobrim delom prišli do vrhunske ravni.
Kako je s pomočjo fizioterapevtov?Na različnih koncih Slovenije imamo fizioterapevte, s katerimi se dogovorimo, če jih potrebujemo, nimamo pa še nobenega, ki bi z nami hodil na tekme. Dobrega fizioterapevta je težko dobiti, saj lahko v eni uri zasluži toliko, kot bi mu mi plačali za eno tekmo. Za prihodnje leto bomo pripravili razpis in poskušali dobiti mladega fizioterapevta, ki mu denar še ne pomeni toliko, bi se pa želel dokazati. Seveda tudi takšnega, ki bi mu tekmovalci lahko zaupali, saj lahko fizioterapevt v določenih okoliščinah odigra tudi nekakšno vlogo psihologa. To je poleg stene za hitrostno plezanje, načrtov in treningov naša prioriteta za prihodnje leto.
