Potem ko se sindikalistom z vodstvom družb Skupine Arriva Slovenija do nedelje ni uspelo dogovoriti o zvišanju plač in preostalih stavkovnih zahtevah, so vozniki avtobusov danes začeli stavkati.
Po opozorilih ministrstva za infrastrukturo stavka zelo slabo vpliva na javni potniški promet, saj potnike odvrača od tega, da bi ga uporabljali. To povzroča tako imenovani negativni spiralni učinek: stavka vodi do zniževanja prihodkov, to pa vodi v zniževanje razpoložljivih finančnih sredstev in ponudbe, so dodali na ministrstvu.
Po pojasnilih Skupine Arriva Slovenija je od 574 voznikov, zaposlenih v družbah Arriva Dolenjska in Primorska, Arriva Štajerska in Alpetour PA, stavkalo 66 voznikov, višino nastale škode pa še ocenjujejo. Medtem ko so v družbah Arriva Dolenjska in Štajerska ter Arriva Primorska izvedli 99 odstotkov načrtovanih prevozov, jim jih je v Alpetouru PA uspelo opraviti 80 odstotkov. V času stavke družbe Skupine Arriva Slovenija izvajajo redne linijske prevoze avtobusov ob jutranjih konicah od 6. do 9. ure in v popoldanskih od 13. do 16. ure. Na progah, ki vodijo do bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov, se prevozi izvajajo po veljavnem voznem redu.
Vključitev tretje osebe je lahko rešitev nastale situacije
V Ljubljani in okolici so se po voznem redu izvajale skoraj vse proge. Podobno tudi v Novem mestu, kjer po besedah generalnega sekretarja Obalne sindikalne organizacije – KS 90 Damjana Volfa Arriva izvede veliko večino šolskih prevozov, prevaža pa tudi Revozove delavcev. »Precejšnja podpora stavki je bila v Luciji, kjer smo imeli precej težav, da smo zagotovili dovolj voznikov za zagotavljanje zakonskega minimuma prevozov, v Škofji Loki, Mariboru, na Ptuju in v nekaterih drugih mestih,« je poudaril Volf.
Po prepričanju Boja Karlssona, prvega moža slovenske izpostave britanske Skupine Arriva, od leta 2010 v lasti Deutsche Bahna (nemških železnic), so zahteve stavkovnega odbora nerazumne in nerealne: »V izsiljevanje in vsiljevanje takšnih zahtev stavkovnega odbora vodstvo ne more privoliti in tudi ne bo privolilo. Trdno smo prepričani, da je vključitev tretje osebe lahko rešitev nastale situacije.« Pred začetkom stavke so namreč v Arrivi stavkovnemu odboru predlagali mediacijo.
Toda po pojasnilih Volfa je predlog za mediacijo prišel pet minut pred dvanajsto. »Prvotnih šest stavkovnih zahtev smo med pogajanji skrčili na dve. Ob tem smo zahtevali zvišanje urne postavke za voznike avtobusov z obstoječih manj kot pet evrov na uro na sedem evrov in sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe. Urno postavko smo bili pripravljeni še znižati. Ko smo pričakovali predlog Arrive, ga ta ni podala. Če imaš dve popolnoma različni stališči, bi mediacija na koncu lahko učinkovala podobno kot odločitev arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki je slednja ne spoštuje,« razloge za zavrnitev postopka mediacije utemeljuje Volf.
Po pojasnilih direktorja Združenja za promet pri GZS Roberta Severja so zahteve voznikov avtobusov Arrive po zvišanju plač visoke. Po drugi strani je dejal, da so v panožni kolektivni pogodbi določene nizke plače, njen tarifni del pa je bil nazadnje spremenjen pred sedmimi, osmimi leti. »Plače so sicer takšne, kakršno je stanje v družbah, ki izvajajo službo javnega potniškega prometa. Medtem ko znaša stroškovna cena za kilometer 1,73 evra, družbe od države prejemajo 0,5 evra nadomestila za prevožen kilometer,« je dejal Sever.
Skupini Arriva skoraj polovico javnih prevozov
Od 1720 registriranih prog v Sloveniji jih družbe Skupine Arriva Slovenija pokriva okoli 800. Od 1,85 milijona kilometrov prevozov, ki jih izvajajo javne službe javnega potniškega prometa, so jih družbe Arrive julija letos prevozile 45 odstotkov. Koncesije za izvajanje javnega potniškega prometa ima trenutno 28 podjetij. V ponudbeni dokumentaciji za izvajanje te službe v letošnjem letu pa so avtobusni prevozniki skupaj navedli, da imajo za te potrebe na voljo skoraj 1200 avtobusov, so povedali na ministrstvu za infrastrukturo.
Po njihovih pojasnilih so obstoječe koncesije podeljene do decembra 2019, nove pa bodo razpisane enkrat do takrat. Obstoječe koncesije avtobusnim prevoznikom so se v zadnjih letih večkrat podaljšale, nazadnje pa so bile podeljene pred več kot desetletjem. Nove koncesije je Direkcija RS za ceste sicer razpisala leta 2010, vendar razpis, zaradi previsokih ponujenih cen in ugotovitev agencije za varstvo konkurence (AVK) o kartelnem dogovarjanju o delitvi trga linijskih prevozov, ni uspel.
Razen Skupine Arriva se je v zadnjih letih v Sloveniji oblikovala še ena večja avtobusna skupina, prek podjetja Adventura Holding pa jo lastniško obvladuje poslovnež Darko Martin Klarič. Slednji je lastnik družbe Media Publikum, ene od največjih oglaševalskih družb v Sloveniji. Najprej je Klarič leta 2014 prevzel Izletnik Celje, nekaj mesecev kasneje pa še Avrigo. Po oceni Roberta Severja imata obe največji skupini, ki se ukvarjata z avtobusnimi prevozi, približno enak tržni delež, giblje pa se od 30 do 40 odstotkov za vsako.
