Hernadi se je obrnil na sodišče v Strasbourgu, potem ko so njegove pritožbe zavrnila vsa pristojna hrvaška sodišča.
Hrvaška je leta 2013 objavila prvo tiralico za Hernadijem, ko je hrvaško tožilstvo bremenilo šefa Mola, da je plačal deset milijonov evrov podkupnine nekdanjemu hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju za prepustitev upravljavskih pravic v hrvaški Ini, madžarski družbi.
Tiralico so znova objavili leta 2015, a se je več kot deset evropskih držav sklicevalo na odločitev madžarskega sodišča, da Hernadi ni storil kaznivega dejanja podkupovanja na Hrvaškem, ter so zavrnile hrvaški nalog. Hernadi je med drugim nemoteno potoval v Nemčijo in Avstrijo, so pred časom poročali hrvaški mediji.
Interpol ga izbrisal s seznama iskanih oseb
Interpol je Hernadija izbrisal s seznama iskanih oseb konec lanskega leta. Kljub temu predsednik uprave Mola vztraja, da je bilo njegovo prosto gibanje omejeno zaradi strahu, da ga bodo prijeli in izročili Hrvaški.
Zagrebško županijsko sodišče je lani od Sodišča EU v Luksemburgu zahtevalo pojasnitev o izvajanju evropskega pripornega naloga.
Medtem je hrvaško ustavno sodišče zaradi proceduralnih napak razveljavilo pravnomočno sodbo, s katero so Sanaderja obsodili na zaporno kazen zaradi prejemanja podkupnine v primeru Ina-Mol. Sojenje so začeli znova.
Hrvaška vlada in madžarski Mol sta zaradi spora o upravljavskih pravicah v Ini sprožila tudi dve mednarodni arbitraži, kar bremeni odnose med Zagrebom in Budimpešto.
Hrvaška je sprožila spor pred arbitražno komisijo ZN za trgovinsko pravo v Ženevi, ki je lani ocenila, da pogodba iz leta 2009, s katero je hrvaška vlada prepustila upravljavske pravice v Ini madžarskemu Molu, ni bila posledica podkupovanja. Na Hrvaškem podobno sodbo pričakujejo do konca leta tudi od mednarodnega sodišča za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu, na katerem je pravico zahteval Mol.
Hrvaški premier Andrej Plenković je na lanski božični večer napovedal, da bo vlada odkupila Molov delež v Ini.
