Čeprav je evropska komisija Sloveniji jeseni lani zagrozila z morebitno večmilijonsko tožbo zaradi manjkajočih operativnih programov varstva pred hrupom, država zdaj zamuja še s strokovnimi podlagami za te programe. Do konca junija letos bi morali izdelati tretjo generacijo strateških kart hrupa, a čeprav je vlada to v odgovoru na opomin tudi neposredno obljubila Bruslju, kart ni od nikoder. Namesto tega ministrstvo za okolje in prostor evropskim birokratom po naših zanesljivih informacijah sporoča, da bodo programe varstva pred hrupom izdelali kar na podlagi zastarelih strokovnih podlag iz leta 2011.
Za komisijo je pomembno, da bo kršitev odpravljena
V kabinetu premierja Mira Cerarja so odziv na prelomljene vladne obljube prepustili okoljskemu ministrstvu in ministrici Ireni Majcen, kjer so prepričani, da lahko evropske zahteve izpolnijo tudi z izdelavo programov na osnovi kart izpred šestih let. »V skladu s poslovnikom je vlada sprejela odgovor na uradni opomin, vsa nadaljnja korespondenca med evropsko komisijo in državo članico pa poteka neposredno prek resornega ministrstva, ki o odgovorih obvešča tudi službo vlade za zakonodajo in ministrstvo za zunanje zadeve. /.../ Če ministrstvo oceni, da bo moč kršitev hitreje odpraviti s kakšnim drugim ukrepom, o tem seveda obvesti evropsko komisijo, ji pojasni razloge za to in predloži časovnico,« so pojasnili na ministrstvu.
Konkretnega dopisovanja s komisijo nam niso želeli pokazati, češ da bi to lahko škodilo predsodni preiskavi in ogrozilo njen potek ter porušilo zaupanje med državo in komisijo. Namestnik direktorice vladne službe za zakonodajo Janez Pogorelec je razložil, da odločitev države članice »glede načina in roka odprave kršitve v odgovoru na uradni opomin v razmerju do EU ne ustvarja dodatne obveznosti po pravu EU«. Za evropsko komisijo po njegovih besedah ni pomembno, na kakšen način država članica odpravi kršitev, pomembno je le, da je ta način skladen s pravnim redom EU.
Ali je dovoljeno ukrepanje na osnovi starih podatkov
Bistveno vprašanje je torej, ali evropska zakonodaja dopušča določanje protihrupnih ukrepov na osnovi zastarelih podatkov. Sodeč po direktivi je odgovor nikalen. Kajti komisija v predsodnem postopku Sloveniji ne očita le, da še vedno ni pripravila vseh zahtevanih operativnih programov varstva pred hrupom, temveč tudi, da teh programov ne posodablja. »Akcijski načrti se v primeru pomembnejšega dogajanja, ki bi utegnilo vplivati na obstoječe razmere na področju hrupa, pregledajo, in če je treba, popravijo, in to vsaj vsakih pet let po datumu njihove odobritve,« pravi direktiva, katere kršenje Sloveniji očita komisija.
Ob tem še posebej določa, da je treba vsakih pet let izdelati nove strateške karte hrupa. »Ministrstvo se zaveda, da je 30. junija letos potekel rok za izdelavo novih strateških kart hrupa, na podlagi katerih je treba najpozneje do 18. julija 2018 izdelati posodobljene operativne programe varstva pred hrupom, zato aktivno sodeluje z mestnima občinama Ljubljana in Maribor ter ministrstvom za infrastrukturo, da bo operativni program varstva pred hrupom na podlagi III. faze strateških kart hrupa izdelan v postavljenem roku,« so povedali na ministrstvu.
Nasprotujoča si pojasnila ministrstva
Toda zakaj potem v Bruselj sporočajo, da bodo operativne programe izdelali na osnovi zastarelih strokovnih podlag druge generacije? Medtem ko so se odgovoru izognili s pojasnilom o tajnosti predsodnega postopka, se skušajo na ministrstvu oprati tudi krivde za zamujanje, češ da »je izdelava strateških kart hrupa v skladu z uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju dolžnost upravljalcev vira hrupa«.
Uredba, ki jo navaja ministrstvo, odgovornost za izdelavo strateških kart pripisuje ministrstvu, obveznost upravljalcev hrupa pa so meritve (tako imenovani obratovalni monitoring) in pisanje poročil o njih. Da pojasnila ministrstva niso dosledna, kažejo tudi njihovi lastni podatki, da so leta 2008 že sofinancirali izdelavo karte hrupa za Ljubljano, enako pa je leta 2007 storila tudi državna agencija za okolje (Arso).
