Kaj in kdo je naredil največ za promocijo in povečan obisk Bleda, je bilo nekaj časa vprašanje, zdaj pa je jasno, da Blejci za tak naval nismo nič krivi, saj je podobno tudi v Portorožu, Ljubljani in še marsikje, tudi v Bohinju. Blejci in Blejčani pa se ne moremo otresti krivde, da smo množico turistov pričakali nepripravljeni. Nimamo jasnega in strokovno podkrepljenega izračuna, koliko turistov na Bledu lahko dostojno letuje in katere prostore jim moramo urediti za namestitev. Omejitveni faktorji so jezero z obalo in kopališči, prenočitvene zmogljivosti in okolica Bleda s sprehajalnimi potmi, kamor bi lahko usmerjali del sprehajalcev in dopustnikov. Ne upoštevamo niti usmeritve, da se bo Bled usmerjal v vedno višji nivo turistične ponudbe in temu primerne cene. V bolj mondeni turizem, za katerega ni dovolj le pet zvezdic na vratih hotelov.
Da bi privabili petične goste, bi morali postoriti marsikaj tudi okoli hotelov, skratka pet zvezdic bi morale imeti vse površine in celotna infrastruktura Bleda. Že v preteklosti bi morali zgraditi podzemne parkirne hiše, sanirati obalo jezera, ki se ruši, neurejenim delom jezera, ki so divja kopališča, zagotoviti status in opremo, vzpostaviti nazaj cvetlične grede, kot so nekoč bile, strokovno in stalno vzdrževanje parkovnih površin, urejanje sprehajalnih poti čez osamelce in ledine in končno zgraditi tisti dve razbremenilni cesti, za kateri smo sami krivi, da ju še nimamo. Z ureditvijo teh in še katerih problemov bi mogoče lahko ugotavljali, da je bilo gostov na Bledu veliko, lahko pa bi jih sprejeli še nekaj več. V vsakem primeru pa mora biti regulator števila gostov, kvaliteta namestitve in cena.
Z odpiranjem hostlov na eminentnih lokacijah smo krenili v povsem drugo smer in začeli privabljati goste, ki ne trošijo mnogo. Da zahtevnejših gostov ne moremo privabiti, gre pripisati tudi neurejenosti mirujočega prometa na Bledu. Hoteli brez garažnih hiš so že a priori manj mondeni. V času županovanja Vinka Golca smo s prostorskim aktom za center občine Bled predvideli šest podzemnih garažnih hiš. S tem bi najbolj izpostavljene dele Bleda in okolico hotelov razbremenili pločevine in gostom zagotovili dostojno parkiranje. Vendar do danes ni zgrajena niti ena. Še več: na območju bivše tovarne Vezenine je bil narejen prostorski načrt, ki na celotni pozidavi predvideva štiristo podzemnih parkirnih prostorov. Že prva gradnja, to je trgovski center Mercator, je bila zgrajena brez kletne etaže. Dnevni gostje so ostali brez te možnosti. Občina pa dragoceno zemljišče namenja taki potrati, kot je gradnja nivojskih parkirišč. Hkrati pa me preseneča izjava predsednice TD, da bodo zaposlili več redarjev, ki bodo gostom pomagali iskati proste parkirne prostore. Ti sveta preproščina, teh vendar ni.
Prepričanje, ki prevladuje na občini, da bosta severna in južna razbremenilna cesta rešili prometno zagato Bleda, je le delno uresničljivo z izgradnjo južne razbremenilne ceste. Ozko grlo ostaja cesta Lesce–Bled, ki bi glede na sedanji promet morala biti preurejena v štiripasovnico.
Severna razbremenilna cesta, taka, kot nastaja, ni vredna svojega imena in taka nikoli ni bila mišljena. Cesta razbremeni naselje Grad, kar je dobro. Ostane pa obremenjen del Bleda od Betina do novega krožišča. Napaka je, da cesta poteka tik za mejo vrtca in bo promet z izpuhi zastrupljal naše najmlajše. Potem se približa osnovni šoli, preseka naselje Gmajna in teče po obstoječi cesti skozi naselje Rečica z omejitvijo 40 kilometrov na uro. S tem bo ves promet za Pokljuko upočasnjen in naselje Rečica ne bo razbremenjeno. Posledica bodo zastoji na Bledu in na cesti Lesce–Bled.
Torej vemo in smo vedeli, kaj potrebujemo za razcvet turizma na Bledu, pa tega, kar je najbolj pomembno, nismo naredili. Raje smo se malo prepirali in s prstom kazali neupravičeno proti Ljubljani. Včasih pa delamo še kaj, zardi česar nas bo bolela glava. Za to bolezen pa ni aspirina. Lahko se zgodi, da nas bodo turisti in dogodki še presenečali.
Vladimir Silič, Bled
