Pahor seveda v tem ni niti izviren niti osamljeni jezdec. Verjetno ga lahko imamo za enega najbolj 'evropeiziranih' politikov v Sloveniji v smislu, da se je, verjetno tako instinktivno kot tudi premišljeno, vključil v tisti čezatlantski politični trend, ki v zadnjih dveh desetletjih sistematično razgrajuje temelje klasične parlamentarne demokracije in njenih vrednot (vključno s samim volilnim procesom) ter s tem odpira prostor odločanja drugim igralcem: korporativnim medijem, lobistom, korporacijam, poenostavljeno povedano, 'enemu odstotku' in njegovim lakajem. Pahor ima samo to nesrečo, da je politik v dvamilijonski Sloveniji. Če bi bil politik v kakšni večji državi, bi njegova zvezda pač svetila toliko svetlejše, kajti to so zdaj njegovi časi.
Kaj je tisto, kar je v tej navezi med visoko politiko in kapitalom naloga današnjega 'realpolitika'? Razvrednotenje politike kot takšne in vzbujanje vsesplošnega nezaupanja in nezanimanja zanjo med volilno bazo; razvrednotenje instituta volitev in posledično naraščajoča volilna abstinenca; razvrednotenje demokratičnih ustanov in posledične naraščajoče nezaupanje v njihovo odločanje in odločitve; in seveda, razvrednotenje samih najvišjih političnih položajev, v konkretnem primeru položaja predsednika republike. Skratka, odpiranje vrat nekemu drugemu, manj zapletenemu, hitrejšemu, neoviranemu načinu oblikovanja in sprejemanja odločitev – tistih seveda, ki so v korist 'enega odstotka', pa naj bo to slovenskega ali globalnega enega odstotka.
Se komu morda zdi, da imamo v Sloveniji za takšne naloge ta hip boljšega kandidata, kot je Borut Pahor?
Andrej Poznič, Dobeno
