Miran Kambič je po izobrazbi arhitekt, zato razume arhitekturo in v svoje podobe ujame prav tisto, kar si avtorji arhitekti najbolj želijo. Vendar le tehnično znanje ni dovolj, Kambičeve fotografije imajo še nekaj več, nekaj, kar nas pritegne in nam sporoča, da je prav ta pogled, ta kot, ta izrez, svetloba, vsebina, ozadje, ta fotografija – najboljša.
Ne le prvi fotoaparat, tudi svoj estetski občutek in umetniško nagnjenje mu je predal oče, umetnostni zgodovinar in fotograf Mirko Kambič. Po gimnaziji, v času študija se je Miran bolj kot za projektiranje zanimal za fotografiranje arhitekture. Po študiju se je odločil, da se bo ukvarjal izključno z arhitekturno fotografijo. Njegove fotografije nastopajo na številnih strokovnih razstavah, krasijo številne knjige in kataloge, lepšajo revije… Objavlja tako v Sloveniji kot v tujini, med drugim v vidnih strokovnih izdajah, kot so Detail, Domus, Architektur aktuell, The Architectural Review, Architektura murator, Arch, Architectural record in Deutsche bauzeitung.
Učil se je od arhitektov, on uči druge
Sam pravi, da so ga vzgajali arhitekti, ko je delal zanje, ko so iskali najboljši pogled, najboljši del dneva zaradi svetlobe in senc, pravi oblak ali meglo ali turkizno nebo. Potem je analiziral, katere slike so arhitekti izbrali in zakaj ravno tiste. Danes natančno razlikuje, kaj posamezen arhitekt od njega pričakuje, in obrnjeno, arhitekti vedo, kaj bodo od njega dobili. Svoje znanje predaja mladim na oddelku za fotografijo na visoki šoli VIST v Ljubljani.
Sodeloval je na skupinskih razstavah in se predstavil na več samostojnih, za fotografski prispevek k razstavi arhitekta Ivana Vurnika je prejel prestižno Plečnikovo medaljo. Arhitekti vedo, kaj je treba storiti, ko je objekt končan: poklicati Kambiča in ovekovečiti arhitekturo. Čim prej. Preden lastnik stavbe na njej začne kaj spreminjati. Tako je fotograf razpet med številne kraje v Sloveniji, urnik pa mora ves čas prilagajati še vremenskim razmeram. Ali pa pričakati vzhod, ki se na poseben način odslika na fasadi, pa potem čakati več ur, mogoče tudi toliko, da ujame še večerno scenografijo.
Fotografira sam. Povsem drugače kot v tujini, kjer na objekt pride cela ekipa z ogromno opreme in kjer pogosto tudi dopolnijo kader z dodatno opremo, svetlobo, detajli… Miran Kambič ima s seboj stojalo in lestev ter redko dodaja umetno svetlobo, saj išče prvinsko neokrnjeno arhitekturno podobo. Njegovo oko ujame in kamera posname tako korektne tehnične poglede kot umetniško vizijo. Razume prostorsko idejo arhitekta in koncept arhitekturne zasnove, materiale, teksture, barve, ploskve…
