Tudi dijaki iz Murske Sobote, Maribora, Celja, Vipave in Sežane so poleg ljubljanskih prišli po odgovore o tem, kateri študij izbrati. A v poletni šoli, ki so jo pripravili Karierni centri Univerze v Ljubljani, so jim pojasnili, da odgovorov nimajo, saj jih je ob hitro spreminjajočem se trgu dela tudi nemogoče in neodgovorno dati.
Mladostniki pa so v teh dneh pridobivali kompetence in spretnosti, kot so komunikacija, samoorganizacija, samoocena, samopredstavitev, zastavljanje in doseganje ciljev, obvladovanje in uporaba sodobnih tehnologij, timsko delo, samozavest, predanost, sposobnost samostojnega učenja. Najpomembneje pa je, kot so poudarili tudi dijaki sami, ki v tem šolskem letu večinoma začenjajo šele v tretji letnik, da jih ni več strah prihodnosti, da so bolje spoznali sami sebe in da vedo, da je ključnega pomena zavedanje, da je možnosti za njihovo izobraževanje doma in v tujini veliko. Spoznati morajo predvsem to, kaj jih zares veseli, kaj delajo s strastjo.
Kdo sem, kaj zmorem…
»V poletno šolo so prišli res izjemni dijaki in dijakinje, z zelo dobrimi šolskimi dosežki, ki se ukvarjajo in z zelo različnimi obšolskimi dejavnostmi. Želeli smo jim prenesti sporočilo, da odločitev za študij ni nekaj usodnega, da je pred odločitvijo dobro narediti domačo nalogo spoznavanja samega sebe, da je iskanje študija z mislijo na »službo«, ki te čaka – verjetneje pa te ne čaka – čez pet oziroma sedem let, morda slepa ulica. Odločitev za študij je in mora biti osebna in se mora zato začeti pri posamezniku: kdo sem, kaj zmorem, koliko zmorem, kakšna so moja pričakovanja, kaj je zame resnično pomembno ipd. Še bolj ciljana vprašanja, ki prvim sledijo, pa so: katero znanje bi rad pridobil, nadgradil, kakšen človek bi rad postal, kakšna je moja podoba profesionalca? Po tem pogosto izbira pride bolj kot ne sama od sebe. Želeli smo jim tudi sporočiti, da po pošteno opravljeni »domači nalogi« ne morejo preveč zgrešiti, da je današnji način študija tak, da omogoča sodelovanje, prehode in teži k povezovanju različnih disciplin. In da to še bolj velja za svet delovnega sodelovanja, v katerega bodo vstopili,« poudarja dr. Sabina Žnidaršič s Kariernih centrov Univerze v Ljubljani, organizatorjev poletne šole.
Eno od pomembnih sporočil poletne šole je, da študij ni (samo) del njihovega izobraževanja, ampak ga je produktivneje videti kot del kariere,« je poudarila Sabina Žnidaršič. Temu je pritrdil tudi Al Ninič Čeak, dijak tretjega letnika Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana. Gimnazijec je poudaril, da je njegova generacija v poplavi informacij in možnosti izgubljena in da je na poletni šoli dobil prave odgovore, čeprav jih ni pričakoval. »Seveda nas vse skrbi, da poklici izginjajo, da je trg dela nepredvidljiv, da je slika o naši prihodnosti nejasna, pa vendar se mi je odprl drugačen pogled na šolanje. Zavedam se, da je znanje zelo pomembno in da ga moramo znati izkoristiti,« je poudaril Al Ninič Čeak.
Želijo izzive za lastne sposobnosti
Prav številne neznanke dijake in njihove starše spravljajo v stisko in zato so zanje v sklopu poletne šole pripravili tudi individualno svetovanje. V večini primerov se je izkazalo, da imajo mladostniki velike želje, zaradi katerih jih je strah, da zanje v Sloveniji ni primernega študija. »Vsekakor smo bili nemalokrat pozitivno presenečeni, kakšni ljudje so to, kakšni študenti se nam obetajo. Osebno me je razveselilo, ko mi je več kot ena dijakinja povedala, da ne išče toliko konkretnega študija, vsebine, ampak išče v študiju izziv za svoje sposobnosti, delovne navade, inteligenco… Da si želijo zahtevnega študija med enako zahtevnimi študenti, kot so same. Pričakovanja teh dijakinj morajo biti tudi univerzi in vsem nam, zaposlenim na njej, poseben izziv. Očitno prihajajo generacije, ki so in bodo zahtevne in ki bodo želele dobiti tisto, kar menijo, da jim pripada,« poudarja Sabina Žnidaršič.
Po njenem mnenju ne gre za »zmedeno« generacijo. »Obratno bo bolj res: gre za generacijo, ki je (že) prilagojena za svet 21. stoletja, in smo mi, starejši, tisti, ki smo »zmedeni«. To je generacija, govorimo seveda o enem delu mladih, morda celo manjšem, vendar tistem, ki je najizrazitejši po svoji »drugačnosti«, ki morda najbolj jasno odraža nov čas, ki morda (še) ne ve povsem jasno, kaj hoče, ve pa, da mora biti to dobro, celo odlično, ker je samo tako za njih dovolj dobro. To so predstavniki generacije, ki so v svojih željah in pričakovanjih dokaj sebični, premočrtni, ki iščejo izzive tudi pri ljudeh in ki jim sistemi sami po sebi ne pomenijo neke posebne vrednote.«
Pritrdil je tudi Klemen Marinčič, karierni svetovalec. »Z osebnostnimi testi smo jim pomagali razjasniti sliko o njih samih. Ta generacija razmišlja s svojo glavo in je željna novih spoznanj. Mi smo jih opremili predvsem z informacijami in kompetencami, na temelju katerih se bodo lažje odločali, kako zastaviti svojo kariero.« »Več poti vodi do istega cilja,« pa je prepričana Zala Gruden, ki obiskuje tretji letnik gimnazije na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana. Zanimajo jo genetika, astrologija, psihologija in multimedija. In prav zadnje bo najverjetneje odločilo pri izbiri študija, če ne v Sloveniji, pa v tujini. Zato je vesela, da je Erasmus+ dobro prepoznan tudi pri nas. »Veliko stvari me zanima in rad delam različne stvari. Zdaj me glede izbire študija ne skrbi več, saj se mi zdi najbolj pomembno, da bom predvsem užival pri tem, karkoli bom študiral. Super so bili osebnostni testi, ki smo jih reševali, in delavnice o komunikaciji in javnem nastopanju,« je povedal Al Ninič Čeak. Odločanja o študijski poti se je na očetovo pobudo lotila tudi Eva Lea Bokal, ki se vpisuje v drugi letnik Gimnazije Ledina. Najbolj jo sicer navdušujeta in zanimata matematika in glasba, v poletni šoli pa so ji bili poleg delavnic javnega nastopanja in komunikacije všeč računalniška delavnica, na kateri so se naučili izdelovanja videov, kar bo tudi v prihodnje s pridom uporabljala in nadgrajevala znanje, ter obiski fakultet.
