Ameriški realni bruto družbeni produkt je bil v prvem letošnjem četrtletju dobrih dvanajst odstotkov višji kot konec leta 2007. Na trgu dela je stanje navzven več kot solidno: stopnja brezposelnosti (4,3 odstotka) je nekoliko nižja kot avgusta 2007, bistveno manj kot v letih 2006 in 2007 pa je na tedenski ravni tudi prošenj za pomoč za brezposelnost. Stopnja participacije za delo sposobnih je zaradi strukturnih dejavnikov še vedno nižja, realna rast urnih zaslužkov zaposlenih v proizvodnji in na nevodstvenih delovnih mestih pa je prav tako manjša kot poleti 2007: 0,8-odstotna letna rast v letošnjem juliju je namreč polovico nižja kot julija 2007. Na nedoseganje potencialov opozarja stopnja zasedenosti zmogljivosti, ki je bila julija pri 76,7 odstotka približno štiri odstotne točke nižja kot v letu 2007, a hkrati okrepitev industrijske proizvodnje v zadnjih treh mesecih kaže, da se dejanska gospodarska aktivnost bliža potencialni. Dandanes pogosto omenjamo tudi stopnjo rasti cen, ki trajno ne preseže dveh odstotkov. Tudi avgusta 2007 je znašala dva odstotka, a do konca leta dosegla kar 4,1 odstotka. Pri inflaciji večji premiki niso nenavadni, zato je relativna stabilnost cen v zadnjih letih pravzaprav spodbudna.
Tudi poslovanje podjetij je doseglo (ponekod preseglo) ravni iz leta 2007. Marža iz poslovanja podjetij iz indeksa S&P 500 je s 13 odstotki primerljiva z maržami iz leta 2007. Zaostanek je viden pri dobičku iz poslovanja pred amortizacijo. Omenjene marže so približno 15 odstotkov nižje kot leta 2007. Navzven je na ravni indeksa vidna razdolžitev podjetij, a podrobnejša analiza pokaže, da so finančni vzvod zmanjšala predvsem podjetja iz finančnega sektorja.
Lahko torej pričakujemo nadaljnje okrevanje? Vsekakor. Marsikatero dejstvo namreč kaže, da o pregrevanju za zdaj težko govorimo. Konec koncev pa se moramo znebiti tudi sidranja na zadnjo finančno krizo, ki še zdaleč ni pogosta, kaj šele edina oblika konca poslovnega cikla.
