Na vrhu sta, kljub relativni zgodovinski oddaljenosti, reprezentanci držav, ki ne obstajata več – Sovjetska zveza in Jugoslavija, med deseterico pa je še Češkoslovaška. Jugonostalgiki bi si gotovo želeli vrnitev časov, ko so v finalu prvenstev nastopale zdaj že pokojne države. Kakorkoli, največkrat je na prvenstvih zmagala Sovjetska zveza, ki jo je ob koncu osemdesetih počasi začela loviti Jugoslavija. Vendar je zmanjkalo časa. So pa države, ki so nastale na območjih dveh nekdanjih velikih držav, med favoriti za visoka mesta tudi letos: Litva, Latvija, Rusija, Srbija, Hrvaška in Slovenija. Ob imenu države navajamo število medalj, ki jih je osvojila.
Sovjetska zveza (21)
Košarkarji v značilnih rdečih dresih s socialističnim grbom so prvo prvenstvo Evrope osvojili leta 1947, ko so v Pragi premagali Češkoslovaško s 56 : 37, in zadnje leta 1985, ko so, prav tako Češkoslovaško, premagali s 120 : 89. Velikani Zbornaje komande so sicer osvojili kar 14 zlatih medalj na evropskih prvenstvih. Najdaljšo serijo so imeli v letih 1957 (druga je bila Bolgarija) in 1971 (s 69 : 64 so premagali Jugoslavijo), ko so bili prvaki Evrope neprekinjeno osemkrat. Če lahko verjamete. V tem času sta reprezentanco Sovjetske zveze vodila samo dva selektorja, najprej Stepan Spandarjan in potem Aleksander Gomelski. V tem obdobju so imeli štirikrat najboljšega igralca turnirja: to so bili Anatolij Konev, Viktor Zubkov, Modestas Paulauskas in Sergej Belov, prav nikoli pa niso imeli najboljšega strelca evropskega prvenstva. Kar seveda govori o tem, da so se posamezniki, kar je konec koncev značilno za socializem, podrejali kolektivu. Ob kopici zlatih ima reprezentanca, ki jo je vzela zgodovina, še tri srebrne in štiri bronaste medalje.
Jugoslavija (13)
Pet zlatih, pet srebrnih in tri bronaste je bera modrih, ki so bili prvič prvaki Evrope leta 1973 v Španiji, kjer so premagali domačine z 78 : 67, potem pa so leta 1975 in 1977 za njimi zaostali Sovjeti. Stara Jugoslavija je bila prva še leta 1989 in 1991, ko so v finalu visoko premagali Grke in Italijane. Jugoslavija je imela šestkrat najboljšega igralca prvenstva (Radivoje Korač 1961, Krešimir Čosić 1971 in 1975, Dražen Dalipagić 1977, Dražen Petrović 1989 in Toni Kukoć 1981) ter trikrat najboljšega strelca prvenstva – to je bil Radivoje Korać v letih 1959, 1961 in 1963.
Španija (12)
Španija je osvojila tri zlate, šest srebrnih in tri bronaste medalje. Prvo zlato je osvojila šele leta 2009, potem leta 2011 in na zadnjem prvenstvu leta 2015, ko so v Lillu premagali Litvo z 80 : 63. Je pa res, da imajo prvo srebro že iz leta 1935, ko so jih na prvem prvenstvu v Ženevi premagali Latvijci s 24 : 18. Leta 1935 je bil najboljši igralec turnirja Rafael Martin, veliko kasneje so mu sledili še Rodrigez, Brabender, Corbalan, Pau Gasol in Navaro. Petkrat so imeli tudi najboljšega strelca turnirja: Rodrigez, Herreros in trikrat Pau Gasol.
Češkoslovaška (12)
Nekoč združeni državi Češko in Slovaško zgodovina prvenstev postavlja na visoko mesto. Osvojili so eno zlato medaljo, in sicer davnega leta 1946, ko so v Ženevi premagali Italijo s 34 : 32. Pred tem so bili leta 1935, prav tako v Ženevi, bronasti po zmagi nad Švico. Imajo kar šest srebrnih medalj, pet jih je s finalnih tekem s Sovjetsko zvezo, s katero so v finalih vedno izgubili. Leta 1951 in 1955 so imeli najboljšega strelca prvenstva: Ivan Mrazek in Miroslav Skerik. Najboljša igralca sta bila ob Mrazku (1951) še Baumruk (1957) in Zedniček (1967).
Italija (10)
Naši zahodni sosedje so na prvenstvih osvojili dve zlati in štiri srebrne ter bronaste medalje. Najboljši so bili v letih 1983 in 1999, obakrat v Franciji in obakrat so premagali Špance, enkrat za devet in drugič za osem točk. Sicer pa prva italijanska medalja seže v leto 1937, ko so jih v finalu premagali Litovci. Leta 1999 je bil najboljši igralec prvenstva slovenski center v italijanskem dresu Gregor Fučka. Azurri pa imajo tudi najboljšega strelca prvenstva – to je bil leta 1935 v Švici Livio Franceschini iz Trsta.
Francija (9)
Reprezentanca Francije je na evropskih prvenstvih osvojila zlato, dve srebrni in šest bronastih medalj. Zlato je iz leta 2013, ko so v Sloveniji v finalu premagali Litvo z 80 : 66. A prve kolajne galskih petelinov so veliko starejše. Bronasti so bili že leta 1937 v Latviji, ko so premagali Poljsko s 27 : 24. Prvič so bili srebrni leta 1949, ko so zaostali za Egiptom. Najboljše strelce prvenstva so imeli v letih 1937 (Jacques Perrier), 2011 in 2013 – obakrat Tony Parker, ki je bil leta 2013 tudi najboljši igralec prvenstva.
Litva (7)
Čeprav je Litva začela nabirati medalje šele v času, ko ni bila več del Sovjetske zveze, sta kar dve njihovi zlati medalji še iz starih časov. Leta 1937 so v Rigi premagali Italijo s 24 : 23, leta 1939 pa so osvojili zlato na domačem terenu. Tretje zlato je iz leta 2003, ko so na Švedskem v finalu premagali Špance s 93 : 84. Iz sodobnih časov imajo tri srebrne, tudi z zadnjih dveh prvenstev, in eno bronasto medaljo. Imajo štiri najboljše igralce prvenstev: Talzūnas, Lubinas, Marčiulionis (leta 2003 je bil tudi najboljši strelec) in Jasikevičius.
Grčija (5)
Grška košarkarska reprezentanca ima dve zlati, srebrno in dve bronasti medalji. Prvo zlato so osvojili leta 1987, ko so v Pireju po podaljšku premagali Sovjetsko zvezo, drugo leta 2005, ko so v Beogradu premagali Nemčijo. Zadnja medalja je iz leta 2009, ko so bili na Poljskem tretji. Imajo pa Grki enega najboljših igralcev zgodovine prvenstev – Nikos Galis je bil leta 1987 najboljši igralec prvenstva, v letih 1983, 1987, 1989 in 1991 pa tudi najboljši strelec prvenstva. V šestdesetih je bil dvakrat najboljši strelec prvenstva Georgios Kolohitas.
Jugoslavija (4)
V kratkem obdobju, ko je avnojska Jugoslavija razpadla, je Srbija skupaj s Črno goro še igrala v modro-belih dresih nekdanje države. In uspehi niso izostali. Štirikrat zapored so osvojili medalje. Tri zlate so dobili na prvenstvih 1995, 1997 in 2001 ter bronasto na prvenstvu leta 1999. Dvakrat so imeli tudi najboljšega igralca turnirja: Saša Đorđević 1997 in Pedja Stojaković 2001. FIBA tudi zadnjo zlato medaljo iz leta 2001 pripisuje Jugoslaviji, če pa berete srbske arhive, reprezentanco od leta 1992 že imenujejo Srbija.
Rusija (4)
Po razpadu države z najtrofejnejšo košarkarsko zgodovino so na tleh Sovjetske zveze nastale številne reprezentance. Ena teh je Rusija (zlata, srebrna in dve bronasti), ki je vse svoje medalje seveda osvojila po razpadu prejšnje države. Najboljši so bili leta 2007, ko so nekoliko presenetljivo osvojili zlato: v finalu v Madridu so za točko premagali favorizirane Špance. Rusi imajo še srebro iz leta 1993, ko so jih v finalu v Münchnu premagali Nemci, in dve bronasti medalji. Leta 2007 je bil najboljši igralec prvenstva Andrej Kirilenko.
