Novomeška občina z oktobrom uvaja avtomatizirani sistem izposoje koles. V prvi fazi bo vzpostavljenih pet postaj s po petimi kolesi. Za zdaj znane lokacije so na Novem trgu, v Ulici Slavka Gruma in pri trgovskem kompleksu BTC v Bršljinu. Po napovedih novomeškega župana Gregorja Macedonija naj bi sistem dokončno zajemal do osem postaj. »Občina v začetni fazi financira dve postaji, ostale pa podjetja in druge organizacije. Z roko v roki z gospodarstvom gradimo sistem, ki naj bi omogočal drugačen način mobilnosti v občini.« Vrednost vzpostavitve in vzdrževanja sistema za prvo leto delovanja znaša 64.000 evrov.
Namen projekta je vzpodbuditi uporabo koles pri vsakdanjih opravkih v mestu ter tudi na ta način doseči zmanjšanje onesnaženja zraka. Kot pravijo na občini, gre za pomemben korak k ciljem trajnostne mobilnosti, ki se jim je občina zavezala s celostno prometno strategijo.
Najprej infrastruktura, potem izposoja koles
Toda stvar ni tako enostavna, pravijo v iniciativi Novomeška kolesarska mreža. »Predviden sistem izposoje je kot streha pri hiši s pomanjkljivimi temelji, brez stebrov in vseh sten,« je bil slikovit vodja iniciative Marko Arnuš. »Najprej je treba zgraditi osnovno kolesarsko infrastrukturo, ki je povezana in omogoča varen kolesarski promet, ki bo nadomestil del motoriziranega prometa.«
Celovito oceno stanja kolesarske infrastrukture je za potrebe prometne strategije že leta 2014 pripravila prav Novomeška kolesarska mreža. Med pomanjkljivostmi izpostavljajo nepovezan sistem kolesarskih stez, prehodi s ceste na kolesarsko stezo niso v nivoju, zaradi ureditve dovozov in priključkov so kolesarske steze 'valovite', neustrezna je tudi postavitev znakov in javne razsvetljave, pri načrtovanju in urejanju kolesarske infrastrukture se daje prednost motornemu prometu.
»Že ves čas spodbujamo, da bi obstoječo situacijo prilagodili vožnji s kolesi, a se to ni zgodilo. Denimo, čez Glavni trg ne moreš proti Kandijskemu mostu, ker je promet enosmeren in moraš tako kot avtomobili naredili cel krog okoli mestnega jedra. Če greš po pločniku, pa si v prekršku. Toda prostora je več kot dovolj, da bi zarisali kolesarsko stezo.« Kot dodaja Arnuš, so edine prave kolesarske steze nastale ob novogradnjah, denimo pri obvoznicah, ki pa so »idealne za rekreativne kolesarje, ne pa za vse tiste, ki bi se v mesto peljali po opravkih, v službo, šolo. Manjkajo torej urejene povezave proti središču mesta.«
Bili so zgolj minimalni popravki
Od leta 2014 je sicer prišlo do minimalnih popravkov, pravi Arnuš. Tako so denimo ponekod zgladili robnike na prehodih med cestiščem in kolesarsko stezo. Pobarvali so tudi dovoze na cestišča, tako da so vozniki zdaj pozornejši, ponekod so zarisali tudi »navidezne« pasove. Na Kandijski cesti denimo je bil takoj po obnovi promet za kolesarje najprej prepovedan. Nato pa je občina, tudi zaradi pritiskov kolesarske mreže, zarisala pas s talnimi označbami, kar naj bi omogočilo večjo prepoznavnost kolesarjev.
A kot pravi Arnuš, je takšen »sharrow« sistem zgolj cenena začasna rešitev, ki je morda sprejemljiva zgolj tam, kjer gradnja kolesarke steze ni mogoča. »V zadnjih treh letih je bilo v Novem mestu zgrajenih le okrog 150 metrov uradne kolesarske infrastrukture, to je na Kandijski cesti pod zdravstvenim domom, pa še to le na eni strani.«
Uvajajo občinskega kolesarskega koordinatorja
Glede na cilje prometne strategije naj bi v Novem mestu med drugim do leta 2019 dogradili ali izboljšali ključne kolesarske povezave znotraj mesta, do leta 2025 pa vzpostavili celovito omrežje kolesarskih povezav v mestu in do bližnjih naselij. Med pomembnejšimi projekti kolesarske infrastrukture na občini izpostavljajo gradnjo kolesarske steze ob obnovi Straške ceste, ki trenutno poteka.
Kmalu se obeta gradnja nove brvi čez Krko, pa kolesarske in pešpoti med Gotno vasjo in Grmom, zunaj mesta napovedujejo zaprtje cest Lešnica–Otočec in Otočec–Dolenje Kronovo za motorni promet, odseka bosta prvenstveno namenjena kolesarjem, pešcem in dostopu do zasebnih zemljišč. Od prihodnjega leta dalje naj bi s 30 stojali letno sistematično opremljali javne površine v mestu.
Občina naj bi prihodnje leto imenovala tudi občinskega kolesarskega koordinatorja, na ravni regije pa naj bi sodeč po celostni prometni strategiji še letos ustanovila platformo za sodelovanje občin v regiji na področju kolesarjenja. Z vsemi naštetimi »prijemi« naj bi se do leta 2022 delež kolesarjenja v mestu s sedanjih 0,6 odstotka povečal na štiri odstotke.
