Čeprav je uspelo medicini z učinkovitim zdravljenjem nekdaj strašljivo bolezen aids spremeniti v obvladljivo kronično okužbo, zaradi katere okuženi ne umirajo več, pa družbi v več kot treh desetletjih ni uspelo odpraviti stigme, ki še vedno po nepotrebnem zaznamuje okužene z virusom HIV.
»Ljudje pogosto mislijo, da je to nekaj, kar njih ne zadeva. Mislijo, da se lahko okužijo samo marginalne skupine, s katerimi se ne identificirajo,« poudarja Mitja Ćosić iz društva Legebitra.
»A se lahko zgodi prav vsakomur,« opozarja Janez Tomažič z Infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer so lani prepoznali rekordnih 60 novih primerov okužbe z virusom HIV. Letos so jih prepoznali že 25 in jih do konca leta pričakujejo še enkrat toliko.
Večina je zelo prestrašenih
Kot pravi Tomažič, se prav zaradi stigme, ki se v več kot treh desetletjih po izbruhu epidemije ni prav nič zmanjšala, ljudje neradi odločajo tudi za testiranje. Zato se mnogi po dopustih in potovanjih v tujino, kjer se zaradi občutka večje anonimnosti pogosteje podajajo v tvegane spolne odnose, po vrnitvi znajdejo v veliki stiski. »Ne bojijo se več dejanske smrti, bojijo se socialne smrti,« pravi Tomažič. Dodaja, da je testiranje ukrep z najboljšimi učinki, saj je mogoče ob dovolj zgodnji diagnozi okužbo učinkovito zdraviti, okuženemu omogočiti kakovostno in normalno pričakovano življenjsko dobo, hkrati pa preprečiti širjenje okužbe z virusom HIV.
Največ okužb odkrijejo okoli 1. decembra, ko se o virusu HIV več govori in je tudi največ testiranj. »Večina ljudi pride na testiranje zelo prestrašenih, nekateri se sploh ne morejo umiriti. Prestrašeni so, ker so se tvegano vedli in šele potem pomislili na spolno prenosljive bolezni in HIV,« ugotavlja Tomažič in poudarja, da je strah, če seveda ni prepozno, za zdaj tudi najboljša preventiva. A kljub temu poziva vse, ki mislijo, da obstaja verjetnost, da bi se lahko okužil z virusom HIV, naj se takoj odločijo za anonimno in brezplačno testiranje. K temu naj nagovorijo tudi osebo, ki jih je potencialno okužila, še pravi.
Okužbe pozno odkrite
Tudi statistka potrjuje, da je kar polovica novih okužb odkrita, ko ima posameznik že zelo načet imunski sistem oziroma ima kar 20 odstotkov že aids, pravi Tomažič. Po njihovih podatkih je v Sloveniji potrjeno okuženih z virusom HIV okrog 600 oseb, a predvidevajo, da je pri nas vsaj še 200 ali 300 okuženih oseb, ki še nimajo potrjenega statusa. »In ti se ne testirajo zaradi stigme,« je dejal in dodal, da prav ti širijo okužbo.
V posebno hude stiske lahko zabredejo zlasti mladi, ki o okužbi pogosto ne povedo niti staršem. Njihovo slabo ozaveščenost strokovnjaki pripisujejo dejstvu, da ni več velikih preventivnih kampanj proti HIV, v izobraževalnem sistemu pa ni sistematične spolne vzgoje. Za nameček se je povprečna starost, ko se mladi odločajo za prvi spolni odnos, spustila pod 18 let, uporaba kondoma pa po prvih izkušnjah kmalu zelo upade, pojasnjuje Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot pravi, raziskave kažejo, da bi se mladi pozneje odločili za prvi spolni odnos, če bi takrat imeli korektne informacije. Ravnatelj Gimnazije Šentvid Jaka Erker pravi, da prav zaradi slabe ozaveščenosti mladih o varni spolnosti in spolno prenosljivih boleznih na njihovi gimnaziji organizirajo dan zdrave šole in morajo dijaki prvih letnikov obvezno sodelovati na delavnici o varni spolnosti in virusu HIV, ki jo izvajajo študenti medicine.
Testiranje je anonimno in brezplačno
Anonimno in brezplačno testiranje na okužbo z virusom HIV vsak ponedeljek izvajajo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, ga opravlja tudi skupnosti Legebitra, tja pa prihaja tudi vse več drugih, je povedal Mitja Ćosić in dodal, da skušajo ljudi navaditi, da bi se testirali redno in da bi to postalo del rutinske skrbi za zdravje. Prebivalci v manjših krajih se lahko testirajo tudi pri splošnem zdravniku, a se zaradi strahu pred stigmo za to skoraj ne odločajo.
S stigmo se okuženi še vedno pogosto srečujejo tudi v zdravstvu, kar je še zlasti nedopustno, opozarja Janez Tomažič, ki meni, da bi morali vsem zagotoviti strokovno primerno in spoštljivo obravnavo. Opozarja zlasti na zapostavljenost okuženih v zobozdravstvu. »Odklanjanje zdravljenja oseb z virusom HIV je še toliko bolj nesmiselno, ker ima večina zdravljenih tako nezaznavno koncentracijo virusa v telesnih tekočinah, da prenos virusa praktično ni mogoč, sploh pa ne ob upoštevanju splošnih previdnostnih ukrepov. Zdravstveni delavci bi se morali zavedati, da so ti bolniki izrazito manj nevarni za prenos virusa kot osebe, ki še ne vedo za svojo okužbo,« pravi Tomažič. »Diskriminacija v zdravstvu je za okužene še posebno boleča in negativno vpliva na njihovo duševno in telesno zdravje, saj se zaradi slabe izkušnje ne vrnejo več k zdravniku,« opozarja tudi Mitja Ćosić.
