»Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali ima izvleček bele jelke pri topikalni uporabi (z nanosom na določen del kože) kakšne učinke na kožo in kakšni so? Zato smo raziskavo zastavili zelo široko, izhajajoč iz znanih mehanizmov delovanja polifenolov in seveda dobrega poznavanja kože, je poudarila doc. dr. Katja Žmitek, raziskovalka Inštituta za kozmetiko VIST – Visoke šole za storitve v Ljubljani.
Testiranja izvlečka bele ali navadne jelke so se lotili potem, ko so raziskovalci Fakultete za farmacijo ugotovili, da so v izvlečku iz lesa bele jelke večinoma nizkomolekularni polifenoli. To so majhne molekule, ki bi lahko dobro prodirale v kožo, so ocenili, pravi Žmitkova in razloži, da je majhnost molekul bistvena prednost tega izvlečka pred izvlečki iz skorje drugih iglavcev, ki vsebujejo velik delež visokomolekularnih polifenolov, ki se težko absorbirajo iz prebavnega trakta in težko prodirajo v kožo.
Učinke so preverili na koži
»Raziskovalci Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani so ugotovili, da vsebuje izvleček iz lesa bele jelke okoli 70 odstotkov nizkomolekularnih polifenolov, majhnih molekul, ki naj bi bistveno lažje prodirale v kožo,« pravi Žmitkova. Zato so učinke izvlečka iz lesa bele jelke preverili in dokazali z raziskavo na ljudeh. Raziskava je bila primerjalna, slepa, in kontrolirana s placebom. V njej je sodelovalo deset prostovoljk, starih od 45 do 65 let, ki so 12 tednov dvakrat na dan uporabljale testno kremo na eni polovici in placebo na drugi polovici obraza, ugotavljali pa so še odziv kože na UV-sevanje.
Rezultati so bili tako dobri, da je podjetje Abies Labs, ki se ukvarja z razvojem in strokovno podporo trženju izdelkov na osnovi izvlečka iz lesa bele jelke, takoj vložilo patentno prijavo in finančno podprlo raziskavo, še pove Žmitkova. Slovenski patent so dobili pred kratkim, postopek v tujini pa še poteka. Prav tako se že dogovarjajo za nadaljnje raziskave učinkov izvlečka v kozmetičnih in dermatoloških izdelkih na tej osnovi.
Bistveno izboljšano stanje kože
Raziskava je pokazala vrsto pozitivnih učinkov na spremembe v usnjici, povrhnjici in na površini kože, ki se odražajo zlasti v stimulaciji tvorbe in regeneracije strukturnih proteinov, kot sta kolagen in elastin, ter posledično izboljšanju strukture usnjice, in stimulaciji regeneracijskih procesov, ki izboljšajo stanja epidermisa. Bistveno se je izboljšalo stanje gub, zaščita in vlažnost kože, elastičnost, mikrorelief. Opazno se je zmanjšal tudi vnetni odziv kože ob izpostavljenosti UV-žarkom, pojasnjuje Žmitkova.
Ker so pri raziskavah poleg podjetja Abies Labs iz Ljubljane sodelovali tudi raziskovalci Fakultete za farmacijo UL, je patent tudi primer uspešnega sodelovanja med slovenskimi raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom, za pridobivanje izvlečka pa se uporabljajo lesni odpadki.
Del raziskave je bil izveden v okviru magistrske naloge Nataše Tavčar, magistrice kozmetike: »Na strani obraza, na katero so prostovoljke nanašale placebo, se je struktura usnjice med raziskavo še nekoliko poslabšala, saj je raziskava potekala od aprila do julija, ko je že občasna izpostavljenost soncu povzročala poškodbe usnjice. Na testni strani se je kljub enaki izpostavljenosti soncu struktura usnjice bistveno izboljšala, kar kaže na veliko antioksidativno učinkovitost izvlečka.«
