Policisti so ta teden poročali o prometni nesreči v Kamniku. 75-letni voznik osebnega vozila je vozil iz Kamnika proti Perovemu in v križišču Šolske ulice in regionalne ceste zapeljal v križišče pri rdeči luči. V tistem trenutku je z njegove leve pravilno pripeljal 81-letni voznik osebnega vozila. Sopotnica v vozilu 81-letnega voznika je v trčenju utrpela lahke telesne poškodbe.

Nedavno so na avtocestnem priključku Ljubljana jug naleteli na prometno nesrečo, ki jo je povzročil 82-letni voznik golfa, ki je vozil po priključku iz smeri Dolenjske ceste proti avtocesti in zaradi vožnje preblizu desnega roba zapeljal s ceste. V nesreči se voznik ni poškodoval, so pa policisti ugotovili, da je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, saj bi moral kot starejši voznik opraviti zdravniški pregled, a ga ni. Policisti so upokojencu avto zasegli, zaradi povzročitve prometne nesreče so mu napisali kazen, zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja pa ga bodo naznanili sodniku za prekrške. In vse se je bolj ali manj srečno končalo.

Spomladi smo poročali o nesreči pri Vranskem, ko je 86-letni voznik avtomobila trčil v 90-letnega pešca. Nesreča se je končala tragično. Pešec je zaradi poškodb na kraju nesreče umrl, voznika je zaneslo s ceste, prevračal se je in se hudo poškodoval.

Evropska komisija je pred tremi leti objavila podatek, da je število prometnih nesreč s smrtnim izidom pri voznikih, starejših od 75 let, petkrat višje od povprečja, število poškodb pa dvakrat višje.

Vsak sedmi povzročitelj    starejši od 64 let

Pri nas tovrstnih s statistiko podkrepljenih podatkov nimamo. Policija posebej evidentira le nesreče, v katere so vpleteni oziroma jih povzročijo vozniki, starejši od 64 let. Vsak sedmi povzročitelj nesreče tako sodi v to kategorijo, iz česar gre sklepati, da ne gre za »rizične« voznike. Za primerjavo, prav tako vsak sedmi povzročitelj prometne nesreče je star od 18 do 24 let. Je pa res, da so posledice pri starejših hujše. Lani je na naših cestah umrlo 19 mladih (predlani 13), a kar 29 starejših od 64 let (predlani 31). To pa se spet lahko pojasni tudi s številnostjo udeležencev v prometu obeh skrajnih starostnih skupin. Starejših od 64 je, logično, nekajkrat več. Navsezadnje to pokažejo tudi podatki ministrstva za infrastrukturo in promet o številu vozniških dovoljenj B-kategorije. 86.000 je voznikov in voznic, mlajših od 24 let, s tem izpitom in kar 330.000 starejših od 70 let ima veljaven vozniški izpit B-kategorije. Koliko je kdo v resnici tudi za volanom, pa je nemogoče ugotoviti.

Slovenska tiskovna agencija je letos poročala o nenavadnem, da ne rečemo bizarnem ukrepu v zvezi s starejšimi vozniki na Japonskem. Vsem, ki bi se odpovedali vozniškemu dovoljenju, namreč ponujajo popust pri pogrebu. Ob tem morajo vsi vozniki, starejši od 75 let, opraviti preizkus kognitivnih sposobnosti. Takih ukrepov pri nas seveda ni pričakovati.

Pregledi po 80. letu

Zakonske omejitve na področju starejših voznikov so jasne in zadevajo zgolj in samo zdravniški pregled. Po 80. letu starosti se vozniško dovoljenje podaljša le, ko voznik predloži veljavno zdravniško spričevalo. Vozniško dovoljenje se lahko podaljša za največ tri leta. »V agenciji se zavedamo, da se s staranjem prebivalstva povečuje tudi delež starejših voznikov. Prav tako pa se zaradi različnih bolezni in zdravil povečuje tveganje za prometno nesrečo, v kateri je udeležen starejši voznik ali voznica,« je dejal Andraž Murkovič iz Agencije za varnost prometa, kjer pa v nasprotju s pogostim prepričanjem, da je treba starejšim zaradi njihove varnosti in varnosti drugih omejiti mobilnost, menijo, da je treba tudi starejšim zagotoviti mobilnost ter omogočiti čim daljšo samostojnost v prometu. Seveda tako, da njihova udeležba ne pomeni grožnje za varnost.

A kako to doseči? Na agenciji nameravajo prevetriti sistem zdravstvenih pregledov v smislu omejevanja časa voženj, prevožene razdalje in vožnje v določenih, težjih vremenskih razmerah. »Lahko se omeji vožnjo na avtocesti, vožnjo ponoči, lahko se starejšemu dovoli, da prevozi le določeno število kilometrov hkrati. Seveda pa mi spremembe lahko le predlagamo, končno besedo ima, v tem primeru lahko rečem tudi žal, politika,« je dejal direktor Agencije za varnost prometa Igor Velov. Opozoril je na naraščajoč problem demence, bolezni, ki je v porastu, v zgodnji fazi je težje odkrita in je v prometu lahko zelo nevarna. »Večjo vlogo bi morali imeti tudi osebni zdravniki. Ti starejše voznike, ki so njihovi pacienti, najbolje poznajo,« je dodal Velov.

Izkušnje niso nujno največ vredne

Na ministrstvu za infrastrukturo so ob tem pojasnili, da je nekaj novosti že veljavnih. Recimo ta, da se izpit lahko omeji na krajši rok, če tako oceni zdravnik, ki je izdal zdravniško spričevalo. Prav tako na specialističen pregled voznika lahko (in mora, če tako oceni) napoti že njegov osebni zdravnik. A vsak starejši lahko za večjo varnost največ stori predvsem sam. Raziskave so namreč pokazale, da redno testiranje starejših voznikov zaradi podaljševanja veljavnosti izpita ne prispeva pomembno k njihovi večji varnosti. To so poudarili tudi na pristojnem ministrstvu. Veliko boljša je torej preventiva. Pri starejših je samonadzor zaradi prepričanja, da izkušnje veljajo največ, manjši. Treba jih je torej ozavestiti, da se morajo zavedati svojih sposobnosti, še bolj pa omejitev.

Agencija za varnost prometa izvaja projekt Sožitje, s katerim starejšim skupaj s policijo pomaga pri osvežitvi znanja pravil cestnega prometa, varne vožnje in tudi v obliki praktičnega svetovanja z inštruktorjem. To so tudi smernice evropske komisije, ki je pred kratkim izdala cel kup priporočil na področju starejših voznikov. Ne v smeri prepovedi vožnje izključno na podlagi starosti, pač pa več pregledov, boljši pregledi, ki jih izvaja skupina strokovnjakov z različnih področij (zdravniki, psihologi, inštruktorji varne vožnje), preventiva, nadzor javne sfere (nekakšna »vaška straža«, ki opozarja na nevarne starejše za volanom) in podobno.

Še več dela pa čaka vse preostale vpletene v prometno politiko. Priporočila EU namreč obsegajo tudi več javnega prometa v okoljih, kjer bivajo in se gibajo starejši, boljše ceste s posebnimi pasovi za starejše ali nižjo omejitev hitrosti ter boljšo in preglednejšo signalizacijo. Eno od zanimivejših priporočil pa zadeva tudi zavarovalnice. Te bi s popusti pri zavarovanju lahko spodbudile starejše voznike, da se udeležujejo delavnic in predavanj na tem področju. Prav zadnja alineja priporočil pa zadeva starejše voznike same: pripravite se na prehod iz voznika v »življenje po avtu«.