Zdi se mi, da ste se na sebi lasten način zavzeli tudi za predsednika Pahorja, nekatere druge pa malo okrcali. Pravite: »Ne strinjam pa se z zgražanjem ob njegovi zadnji izjavi, da 'ni moralna avtoriteta in se to ne trudi biti'.« In: »Zame pa je to odkrita in poštena izjava, za katero si Pahor zasluži pohvalo, ne graje.«
Obstajajo različni razlogi za kritiko te Pahorjeve izjave.
Zašel je v protislovje: ob prvi predsedniški kampanji je trdil: »Predsednik republike je in mora biti moralna avtoriteta«; potem je očital protikandidatu dr. Türku, da ni tako deloval; dejal je tudi, da je sam (in Kosorjeva) imel moralno avtoriteto zaradi doseženega arbitražnega sporazuma…
Obramba in populizem: »Zasluži si pohvalo, ker je odkrita in poštena izjava.« Pa je res? Kaj pa, če je dobro premišljena? Podoben manever kot prvič, ko se je posipal s pepelom ob svojem polomu predsednika vlade? Ljudje so zaradi »kesanja« kar pozabili na posledice njegovih napak. Tudi ne more nič skriti. Zaveda se, da ga mnogi ne morejo spoštovati. Zato zanj moralna avtoriteta ni več pomembna (sindrom kislega grozdja?), ne trudi se in se ne bo trudil zanjo, rekoč: »Tak sem.« Moralno avtoriteto razvrednoti, zdaj za predsednika ni več pomembna, poudari pa politično avtoriteto, za katero meni, da jo ima, kot prednost pred tekmeci.
»Če si tako vrednotenje (moralno avtoriteto) od vseh plasti prebivalstva pridobi nekdo na položaju predsednika republike, je to redek, res velik dosežek,« nam poskušate približati realnost. Strinjam se s tem, kot s tem, da moralna avtoriteta ni »ustavna funkcija«. In s tem, da so »moralne vrednote raznih skupin ljudi lahko precej različne«.
Morda pa naše želje ne letijo tako visoko in obstajajo tudi splošne moralne vrednote.
Verjamem, da mora predsednik biti za zgled, ali kot pravi Ljudmila Novak, da mora »predsednik države biti varuh kompasa, jasne smeri. Predsednik je tudi moralna avtoriteta in se mora oglasiti takrat, ko je to za ljudi potrebno. Imeti mora jasna stališča.«
Na kaj konkretno je mislil predsednik državnega zbora z izjavo, »da je za predsednika republike nujno in prav, da svojo avtoriteto udejanja na način, da se opredeljuje do vseh dogajanj v družbi in državi«, bi bilo treba vprašati njega. Prepričana sem, da ne tega, da bi se spuščal v vsakodnevno politično borbo med vlado in opozicijo.
Predsednik Pahor pa gotovo prevečkrat molči.
Polona Jamnik, Bled