V stari Grčiji je prav zaradi obilice semen veljal za simbol plodnosti, nekakšno sveto rastlino tamkajšnje tozadevne boginje Demetre. Že takrat pa so poznali njegove narkotične učinke, zato so vence maka radi poklanjali Hipnosu, bogu spanja, in njegovemu sinu Morfeju, bogu sanj. Iz istih razlogov so mak povezovali s čarovništvom in temnimi silami, njegove narkotične učinke so izkoriščali v različnih obredih, pri katerih so po navidezni smrti doživeli prebujenje v novo življenje… Na Kreti so našli antične slike maka, ki so nastale v času razcveta grške kulture, sliko maka pa so našli v Egiptu, in sicer na papirusu iz leta 1500 pred našim štetjem. Naslikan je bil ob zdravilnih rastlinah, zato domnevajo, da rastlina izvira iz tega dela sveta. Na Kitajskem so mak že zdavnaj dobili od Arabcev, vendar ga je šele v 8. stoletju popisal neki njihov botanik. Kitajci so ga uporabljali pri črevesnih boleznih, v 18. stoletju pa se je pri njih nevarno razpaslo kajenje opija, pridobljenega iz maka, česar so se naučili od Špancev. Tamkajšnje oblasti so zato uživanje opija strogo prepovedale in zanetile celo opijsko vojno z Britanci, ampak slednji so hitro poskrbeli, da posel z opijem ni zamrl, obenem pa so si od poraženih Kitajcev izposlovali Hongkong. In vse to zaradi maka, te čudovito cvetoče rdeče rože. No, da ne zaidemo predaleč. Pri nas smemo vrtni mak še danes gojiti samo za prehrambne in industrijske namene na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo za kmetijstvo. Z makom je torej na neki način podobno kot s konopljo, iz katere so nekoč pridelovali čuda stvari, nato so jo birokrati povsem očrnili, danes pa se postopoma vrača na krožnike z zdravo prehrano. Kakor koli že, približno milijon makovih zrn tehta 500 gramov. Morda pomislite na vse to naslednjič, ko ga boste kupili v trgovini, ga zmleli in uporabili za čudovite sladke in slane jedi, ki vas, brez skrbi, ne bodo uspavale. Morda tudi po tokratnem receptu.
Slivova pita z makom
Za krhko testo potrebujemo 120 g moke, 50 g mletega maka, 50 g sladkorja, 80 g masla, 1 jajce, pol žličke pecilnega praška, ščepec morske soli. Za oblogo še 700 g sliv, 100 g slivove čežane, drobljenec, 80 g moke, 60 g masla, 50 g sladkorja, 40 g mandljevih palčk (olupljeni mandlji, narezani na palčke, da se kupiti že pripravljene, sicer jih nadomestimo za narezanimi ali nasekljanimi, niti ne nujno olupljenimi mandlji), pol žličke cimeta, žlico slivovke. Za posip še 110 g sladkorja v prahu. Vse sestavine za krhko testo, ki naj bodo hladne, v hladni skledi na hitro, preden se segrejejo, ugnetemo v gladko testo. Ovijemo ga v prozorno folijo in za približno eno uro postavimo v hladilnik. Medtem pripravimo drobljenec. V kozici stopimo maslo. V skledi razmešamo presejano moko, mandljeve palčke, sladkor in cimet. Prilijemo stopljeno maslo, nato pa vse skupaj zmešamo v nekakšne drobtinaste grudice. Skledo prekrijemo s prozorno folijo in jo postavimo v hladilnik. Pečico segrejemo na 200 °C. Spočito krhko makovo testo na pomokani delovni površini razvaljamo v krog s premerom približno 28 centimetrov. Model za pito s premerom približno 24 centimetrov namažemo z maslom. Obložimo ga s testom, po dnu pa na gosto prebodemo z vilicami. Model za 15 minut postavimo na drugo rešetko od spodaj v segreti pečici. Slive očistimo, razpolovimo in izkoščičimo. Testeno dno premažemo s slivovo čežano. Po njej zložimo slive, vse skupaj pa posujemo z drobljencem. Model za 40 minut postavimo v segreto pečico. Pečeno pito vzamemo iz pečice in jo ohladimo do mlačnega, posujemo s sladkorjem v prahu in narežemo. Zraven lahko ponudimo stepeno sladko smetano, morda pa tudi vaniljev sladoled, toplo slivovo čežano ali kompot, navsezadnje pa tudi šilce slivovke ali – še veliko bolje – slivovega likerja.
