Izredno zadovoljen sem, da je reprezentanca sestavljena tako, kot je. To pomeni, da imamo dva glavna nosilca igre, Gorana Dragića in Luko Dončića, ki bosta z naturaliziranim Američanom Anthonyjem Randolphom tvorila udarno trojico. Nekoliko podhranjeni bomo na položaju centra, kjer je za zdaj vse na Gašperju Vidmarju. Upajmo, da ga bo na prvenstvu lahko nekoliko razbremenil Žiga Dimec. Pričakujem razmeroma visoko uvrstitev, za osvojitev kolajne pa je potrebnih veliko stvari, kot je konstantno dobra igra in tudi zvrhana mera sreče. Po skupinskem delu je tekmovanje tako, da je lahko usoden že en slab strelski dan. Vsekakor pa je reprezentanca kakovostna in smo lahko nanjo Slovenci ponosni. Zadovoljen sem, da je slovenska reprezentančna košarka obdržala visoko raven kakovosti in da lahko po tihem računamo tudi na to, da bi se uvrstili v polfinale.
Luka Dončić pri komaj 18 letih dokazuje, da je zelo poseben košarkar. Je tudi vas navdušil?Stalno ga spremljam in pogosto pogledam njegove najboljše poteze na spletu. Fant je zares izjemno nadarjen. Kaj takega se v slovenski košarki redko pojavi. Tudi če se primerjamo z območjem nekdanje Jugoslavije, lahko rečemo, da imamo poseben košarkarski biser. Ne dvomim, da mu bo uspelo in da se bo v kratkem prek nabora prebil tudi v ligo NBA. Skrbi me le to, da fant ne bi prehitro izgorel ali si pri rosnih letih prehitro izrabil kolen. Vsako telo ima namreč svoje zakonitosti in šibke točke. Skrbi me, da si ne bi s pretiranim številom tekem ali treningov škodil. Pri tem bo moral biti zelo previden in pameten. Nekateri igralci v preteklosti so to znali narediti, drugi malo slabše.
Kako pa gledate na potezo Košarkarske zveze Slovenije, ki je posegla po izredni naturalizaciji in se odločila, da vključi Anthonyja Randolpha?O tem nisem niti malo dvomil. Čeprav so mnenja deljena in bi lahko kdo navedel sto argumentov proti, je košarkarska zveza po mojem mnenju naredila prav. Smo majhna država, ki se ima po pravilih Mednarodne košarkarske zveze Fiba možnost okrepiti z enim naturaliziranim košarkarjem. Tako smo lahko približno konkurenčni velikim državam. Drugače ne moremo biti, tako preprosto je to. Ob tem bodo mladi imeli možnost, da se od njega učijo in da mu poskušajo dokazati, da so boljši od njega. Prepričan sem, da bo dal dodatno kakovost reprezentanci, ki jo ta potrebuje. Preprosto se moramo držati nekaterih pravil, ki vladajo na tem svetu. Slovenija kot majhna država dosega uspehe tako v gospodarstvu kot v športu. Če se imamo možnost občasno okrepiti s tujimi strokovnjaki, menedžerji ali pa športniki, ki povečajo kakovost, zakaj pa ne?
Tokratno evropsko prvenstvo bo zadnje veliko tekmovanje v reprezentančnem dresu za Gorana Dragića in Gašperja Vidmarja. Kako gledate na prihodnost slovenske reprezentance?Žal mi bo, če bo Dragić uresničil svojo napoved in se poslovil od reprezentance. Treba pa ga je razumeti, saj je za reprezentanco resnično veliko igral in dal na vseh prvenstvih vse od sebe. Lahko se mu le zahvalimo, da je bil toliko časa zraven. Kot sem dejal, imamo v Sloveniji omejen bazen košarkarjev in talentov. Na žalost jih nimamo toliko kot recimo Srbija. Zato nam preostane le, da se dobro dela v klubih, kjer bi morali biti ljudje z občutkom in znanjem, da bi vzgajali predvsem visoke igralce, ki jih je zdaj občutno več, kot jih je bilo v preteklih letih. Številni fantje, ki igrajo po naših klubih, so visoki, 200, 205, tudi 210 centimetrov, a jih mora dober trener nato iz povprečnih vzgojiti v nadpovprečne. V tem je trik. Če se bo v košarkarski organizaciji in klubih delalo dovolj kakovostno, bo mogoče tudi iz omejenega bazena talentov pridobiti takšne superzvezdnike, kot sta Dragić in Dončić. Košarka kot panoga bo še naprej visoko kotirala, izjemni košarkarji pa se na žalost ne rodijo vsako leto. Za reprezentančni uspeh moraš imeti v moštvu vsaj tri ali štiri.
Kako bi primerjali košarko iz obdobja, ko ste sami z reprezentanco Jugoslavije osvajali odličja, z današnjo?Za šalo bom rekel, da je bil koš enako visok in obroč enako širok, kot je danes, in da je bila črta za proste mete enako oddaljena ter da so bili posamezniki, ki so dobro zadevali in tisti, ki so zadevali slabše. V resnici pa se je spremenilo strahovito veliko. Takrat je bil za Slovenca velikanski uspeh, če se je prebil v jugoslovansko reprezentanco. V konkurenci igralcev iz Srbije, Hrvaške… si moral biti resnično kakovosten, da ti je to uspelo. Drugače pa je šel košarkarski svet v teh skoraj 50 letih močno naprej. Fizična pripravljenost igralcev je neprimerljiva, prav tako pogoji za trening. Zato so posamezniki fizično precej močnejši, hitrejši in skočnejši. Imajo goro mišic, kar je pogoj za igranje na visoki ravni, kar vidimo v ligi NBA. Tako kot so se izboljševali rezultati v atletiki, so se razvijali tudi košarkarji.
