Nova Kreditna banka Maribor (NKMB) je lani na Goriškem zaprla tri poslovalnice, letos že dve, junija je bilo o nameri o prekinitvi delovnega razmerja obveščenih šest zaposlenih v banki, v prihodnjem letu naj bi po nekaterih neuradnih podatkih brez dela ostalo do 90 ljudi. Banka namreč v procesu centralizacije zaledne službe postopoma seli v Maribor.
Arčon: Delavci so bili premalo zaščiteni
»Prejšnji teden me je obiskal predsednik uprave NKBM, ta teden sem se srečal z zaposlenimi. Pričakovati je, da bo službo izgubilo do 90 ljudi,« je razmere pojasnil novogoriški župan Matej Arčon, ki pri prepričevanju prvega moža NKBM Johna Denhofa, da ima banka na Goriškem pomembno zgodovino, ni bil uspešen. »Banka bo vse službe centralizirala v Mariboru, njena vloga v naši regiji slabi,« dodaja župan, ki bo z namero banke prihodnji teden seznanil vse severnoprimorske župane in vladi poslal poziv, naj pri novih prodajah bank bolj zaščiti delavce. Spomnimo: banko sta leta 2015 od države kupila ameriški investicijski sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj.
Banka na Goriškem ustvari tretjino vsega prometa in ima tukaj pomemben delež komitentov, ki jih je pridobila leta 1995 s pripojitvijo Komercialne banke Nova Gorica. Novogoriški župan je zato nad odločitvijo vodstva banke razočaran in napoveduje, da bo občina v znak protesta prekinila vse pogodbe, ki jih ima sklenjene z omenjeno banko.
Odpuščanje posledica centralizacije
»Šestim zaposlenim v sektorju upravljanja problematičnih naložb smo sporočili namero o odpovedi delovnega razmerja zaradi zmanjšanja obsega dela na tem področju, saj se portfelj teh naložb v banki postopoma znižuje,« so včeraj prve napovedi o odpuščanju potrdili tudi v NKBM. Pojasnili so, da so zaposlenim v Novi Gorici nedavno predstavili načrt centralizacije, ki naj bi jo začeli prihodnje leto. Prve odpovedi naj bi izpeljali konec marca prihodnje leto. »V zvezi z načinom prenehanja zaposlitev uprava še ni sprejela sklepa, prav tako še ni znano natančno število zaposlenih, za katere se predvideva prenehanje zaposlitve. Banka bo te odločitve sprejela potem, ko bo v zvezi s tem opravila potrebne analize in posvetovanja s ključnimi deležniki,« pa v banki še ne želijo razkriti končnega števila bančnikov, ki bodo ostali brez službe. Pojasnjujejo še, da število zaposlitev na komercialnem področju v bančni mreži povečujejo, nekatere zaledne službe bank v Novi Gorici in Ljubljani pa bodo v prihodnje delovale le na eni lokaciji, v Mariboru.
Reorganizacije niso neobičajne
V nekaterih drugih bankah so že pred leti začeli zapirati bančne poslovalnice in odpuščati. Nova Ljubljanska banka je leta 2014 zaprla 22 poslovalnic, lani še osem. Deželna banka Slovenije, ki ima tretjo največjo mrežo poslovalnic v Sloveniji, je v zadnjih treh letih zaprla dve poslovalnici, vendar pa v nasprotju z drugimi bankami mreže ne namerava več krčiti. »Ob oceni, da sorazmerno veliko število naših komitentov uporablja storitve banke tudi v poslovalnicah in glede na njihovo donosnost smo odločeni, da bomo vzdrževali oseben stik s komitenti, ki si takšnega načina poslovanja želijo tudi v prihodnje,« pojasnjujejo v banki.
Podobno zagotavljajo v Unicredit banki Slovenije, poudarjajo pa, da zaradi sprememb v zunanjem okolju, sprememb pri zahtevah strank in želje po čim bolj optimalni organizaciji dela reorganizacije v bankah niso nič neobičajnega. Spreminjanje delovnih mest v bankah je vse pogosteje povezano tudi z rastjo elektronskega bančnega poslovanja. Ne Deželna banka ne Unicredit banka odpuščanja ne napovedujeta, poudarjata pa, da se bo prav zaradi slednjega in zaradi zakonodajnih zahtev struktura delovnih mest v bankah v prihodnje še spreminjala.
