Ko je evropska košarkarska zveza Fiba Europe izbrala Helsinke za eno izmed mest, ki bodo gostila 40. evropsko prvenstvo, so bili na Finskem presrečni. Košarka postaja v tej nordijski državi vse bolj priljubljena, o čemer priča tudi dejstvo, da je Susijenge (volčji trop, op. p.) na zadnjih dveh prvenstvih stare celine 2013 in 2015 ter na svetovnem prvenstvu 2014 spremljalo ogromno navijačev iz domovine. Po navedbah tukajšnjih medijev sta prva dva obračuna Finske, proti Franciji in Sloveniji, že razprodana, tudi za preostale tri pa vlada veliko zanimanje. Helsinke tako v teh dneh pretresa manjša košarkarska mrzlica, česar pa navzven ni mogoče opaziti. Razen plakata na letališču in na eni izmed železniških postaj znakov, da se v Helsinkih igrajo tekme skupine A evropskega prvenstva, ni opaziti.
Je pa mogoče na sprehodu po mestu in njegovi okolici opaziti nekaj, kar je vsakemu bežnemu športnemu poznavalcu samoumevno. Preprosto nemogoče je spregledati, da je Finska dežela hokeja na ledu. Tako se s praktično vsakega drugega oglasnega plakata nasmiha nekdanji as in z Jarijem Kurrijem najboljši tukajšnji hokejist vseh časov Teemu Selanne. Fascinanten je tudi pogled na travnike in dvorišča pred bloki ali hišami, saj so na številnih postavljeni hokejski goli, pred katerimi se s palicami podi mladina. Na splošno Finci veliko dajo na telesno aktivnost, saj so polna tudi nogometna in košarkarska igrišča, množično so obiskani atletski treningi, pri čemer nam je v oko posebno padlo navdušenje otrok nad metom kopja, velik delež prebivalcev pa kot primarno prevozno sredstvo uporablja kolo.
Ob povedanem niti ni presenečenje, da je Hartwall Arena, kjer bodo tekme skupine A, primarno namenjena prav hokeju na ledu. V njej domuje moštvo Jokerit, ki nastopa v ligi KHL. V dvorani, ki bo v času evropskega prvenstva v košarki sprejela po 12.500 gledalcev in je bila zgrajena leta 1997 za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki ga je nato gostila še leta 2012 in 2013, bi se morala slovenska reprezentanca počutiti nekoliko bolj domače kot drugod. Zakaj? Hartwall Arena je namreč arhitektoma Juriju Sadarju in Boštjanu Vugi služila kot vzor pri projektiranju dvorane v Stožicah. Podobnost je s tremi različnimi deli več kot očitna. Spodnji in zgornji del sta v eni in drugi ločena z ložami VIP (tekmo lahko obiskovalec spremlja tudi iz savne), ob tem pa se lahko zgornji del od drugih loči z zaveso, če dvorana ni polna. Tu pa se podobnost še ne konča. Hartwall Arena 37 metrov pod zemljo skriva še hokejsko igrišče za trening, ki ga uporabljajo številni tukajšnji klubi. Enako je tudi v Stožicah, le da dvorano za treninge večinoma uporabljajo košarkarji Olimpije in rokometašice Krima.
Podobnost med dvoranama slovenskim reprezentantom ne bo posebno pomagala, zagotovo pa ni zanemarljivo, da so Hartwall Areno vsi v en glas hvalili in poudarjali, da so koši na glavnem igrišču mehki. Ali bodo to znali izkoristiti, bo jasno v prihodnjih dneh.
