Nedaleč od Novigrada, sredi polj in nasadov oljk, so v vodnem parku Istralandia pametni telefoni, vodoodporne kamere in drugi tovrstni bolj ali manj potrebni pripomočki pregorevali od uporabe. Skorajda nujno je bilo posneti spust po toboganu s prostim padom, ujeti najboljši kader škropljenja vode ali najbolj (ne)posrečen izraz na obrazu med spuščanjem po vodni drči. K temu je sodilo sproščanje vseh vrst krikov – od tistih zaradi navdušenja do tistih, ki so pomagali sproščati prevelike koncentracije adrenalina v krvi.

Vodni park Istralandia v primerjavi z Vrbskim jezerom ne more živeti od stare slave. Odprt je komaj četrto sezono. Sredi polj, kot nekakšen meteorit, ki je padel z neba, so ga odprli leta 2014. Nekaj let pred tem je ideja o njem zrasla na zelniku hrvaškega gradbinca Branka Kovačića iz Poreča. Na domačih tleh je hotel ustvariti presežek. Nekaj, česar Hrvaška še ni videla, in zgradil je prvi vodni park pri naših sosedih z 80.000 kvadratnimi metri površine. Sredi njega kraljuje tobogan s prostim padom. Sedemindvajset metrov meri v višino najvišji vodni tobogan na Hrvaškem, pod njim pa je največji bazen z umetnimi valovi v Sredozemlju.

180.000 obiskovalcev v 4 mesecih

Vodni park je na leto odprt vsega štiri mesece. Lani so v tem času v njem našteli 180.000 obiskovalcev. Letos računajo, da bodo številko presegli, saj so nekoliko podaljšali sezono. Avgustovsko sredo pred prazničnim tednom je obisk dosegel letošnji maksimum. V bazenih, na toboganih, vodnih hribčkih in ob drugih atrakcijah je le dve uri po dopoldanskem odprtju uživalo 3000 ljudi. »Danes je dan, ko imamo največji obisk v letošnji sezoni,« nas je mimo dolge čakalne vrste pred vhodom v svet mokre zabave pospremila sodelavka za marketing Tanja Mijatović. Po tlakovani poti smo se spustili v svet, ki ga ocenjevalci uvrščajo med pet najboljših vodnih parkov v Evropi, in v svet, ki so mu obiskovalci na tripadvisorju v tej isti družbi letos prisodili drugo mesto. Prekaša ga le še Siam park na Kanarskih otokih.

Najstniki Tilen in Domen Trontelj, Andrej Škoda in Sofija Vižintin iz Šmarja pri Celju so imeli po treh urah v parku že vse prešteto in vse tobogane preizkušene. A noge še niso bile utrujene in dobesedno tekli so od ene dogodivščine do druge. »Za Istralandio smo izvedeli iz oglasov. Zelo veliko jo oglašujejo. In res, veliko je zabave. Najprej smo vse atrakcije preizkušali, zdaj pa gremo znova in znova skoznje,« je pripovedoval Domen Trontelj. Najbolj jih je navdušil tobogan z vesoljsko raketo, gneča jih ni pretirano motila. »Sama po sebi ne, le čakati je treba,« je skomignil.

Za Sanny, Lajlo, Bena, Moritza in Manjo iz okolice Frankfurta v Nemčiji, ki so počitnikovali v Rovinju, je bil to zadnji dan v Istri. »Izkoristili ga bomo na polno, potem pa se odpravili na 17 ur dolgo pot proti domu,« je pripovedoval Moritz. »Čudovito je. Mislim, da bo ocena tripadvisorja, da gre za enega najboljših vodnih parkov v Evropi, kar držala,« je vodilno besedo še naprej prevzemal Moritz, drugi pa so mu z glasnim odobravanjem prikimavali. Nenehno dogajanje v parku jim ni privoščilo počitka. Najprej je bilo treba ujeti petminutno umetno valovanje v bazenu. Komaj se je to končalo, je sledila vodna aerobika, kjer animatorka v kombinaciji hrvaščine, angleščine, nemščine in verjetno še kakšnega drugega jezika ni popustila tempa niti za sekundo. Nato je popoldne zadonela glasba in največji bazen v hipu spremenila v mravljišče in dogodek dneva.

Trobentači v vodi

Zabavni brass bend iz sosednjega kraja Buje je med tistimi, ki jih na bazenih najbolj nestrpno pričakujejo. Z glasbili so strumno zakorakali v vodo in s preigravanjem nekaj svetovno znanih hitov v hipu razbili adrenalin. Zbiralci metrov prostega pada so nenadoma lahkotno poplesavali v vodi. V bazenu se je trlo plesalcev, na njegovih robovih pa priložnostnih fotografov. Fotografije iz Istralandie so v trenutku po družbenih omrežjih obkrožile svet.

»Kakšen spektakel!« je pod toboganom, po katerem so leteli leteči čolni, vpil italijanski gost. Slovenski oče je medtem zaman rotil otroke, naj mu za en spust odstopijo ta famozni leteči čoln. Druščina iz Kranja je stala v eni od številnih vrst, ki so se tisti dan vile po stopnicah proti vrhovom toboganov. Za adrenalin, škropljenje vode in zabavo se je bilo treba načakati. V Istralandiji niso prvič, dopustujejo v Novigradu in obisk vodnega parka jim popestri počitnice. »Super je, predvsem za otroke, ki obožujejo tobogane. In če primerjam cene s Slovenijo, enodnevni obisk parka niti ni tako drag,« je pripovedovala Leja Weithauser Benedičič. Za vseh sedem v posadki bi, če bi bili vsi višji od 140 centimetrov, tisti dan odšteli več kot 1200 kun ali skoraj 170 evrov. Ker so bili trije najmlajši še pod to mejo, so uživali nekoliko ceneje. Ali lahko vodi park nadomesti morje. »Ne, to pa ne. Morje mora biti. Je pa to lahko enkrat za vmes, za odlično popestritev,« je menila kranjska sogovornica.

Za vsakih dvajset obiskovalcev en delavec

Vsake toliko se je z bazenov in toboganov zaslišala piščalka. Včasih je bila znamenje za start, včasih opozorilo preveč drznim obiskovalcem. »Nenehno moraš biti oprezen, skoncentriran,« je svoje delo v dveh besedah opisal vodni redar, ki je ustvarjal red pod črnim toboganom, imenovanim Top gun. Iz njega so po zraku, kot bi lebdeli, skakali turisti. »Saj večinoma kar ubogajo navodila, težje je s tujci, ki ne razumejo angleško in jim težko kaj dopoveš. Nekateri so pravi uporniki in ne bodo odstopili od svojih namer,« je potarnal redar Toni. Na bazenih dela kot študent, ob njem pa še stotnija drugih, ki skrbijo za popoln užitek gostov. »130 nas je v glavni sezoni, od prodajalcev vstopnic, sladoleda in hrane, redarjev, reševalcev, animatorjev do smetarjev, čistilk in tudi vrtnarjev, saj posebej skrbimo za našo hortikulturo,« pripoveduje Tanja Mijatović. Študentka Maja je v enem od barov prodajala sladoled in hrano. »Veliko sladoleda prodamo,« se je namuznila, sicer pa so gostje od njenega pulta najraje odnašali palačinke, vaflje, hamburgerje in porcije pomfrija. »Ne, sedeti in opazovati pa res nimamo časa, gneča je velika,« je pritrdila in odbrzela točit veliko pivo.

Najštevilnejši gostje vodnega parka so Nemci, Slovenci in Avstrijci. Slovenci si po številu izmenjujemo drugo ali tretje mesto. »Odvisno od sezone,« pojasni Tanja Mijatović. Večinoma k njim prihajajo družine in mladi. Nekateri vsako leto zapored, drugi kupijo celo sezonske vstopnice, tretji se pri njih ustavijo naključno, ko zanje na poti proti morju izvedo z obcestnih plakatov. Ali imajo lokalni ponudniki zdaj kaj več prometa, se odpirajo nove gostilne, vprašamo Mijatovićevo. »To ravno ne, zagotovo pa zaradi naše atrakcije v Istro prihaja več ljudi in pripomoremo k zviševanju števila nočitev,« je prepričana sogovornica.