Čebula je bila nekoč pomembna vrtnina, ki je dajala kruh številnim manjšim kmetijam. O tem pričajo tri priznane avtohtone sorte čebule, imamo tudi eno domačo – požlahtnjeno sorto in še nekaj domačih sort posameznih slovenskih pokrajin.
Čebula je rastlina, ki zahteva zgodnjo, toplo pomlad z dovolj padavinami, dovolj padavin tudi v začetku poletja, ko se čebule debelijo, in suho vreme v času zorenja, konec julija. Kot svetujejo pri Kmetijsko gospodarski zbornici, so za pridelovanje ugodne tople lege, ki omogočajo zgodnjo setev ali sajenje čebulčka. Se pa vrtičkarji pri pridelavi čebule pogosto srečujejo z različnimi povzročitelji bolezni, ki vplivajo na količino in kakovost pridelane čebule. Od bolezni lahko pri pridelavi težave povzročajo predvsem čebulna plesen, siva plesen čebulnih listov, siva plesen, bela gniloba čebulnic in čebulna rja. Zanemariti pa ne smemo niti težav, ki jih v pridelavi čebule povzročajo virusi, kot je denimo rumena pritlikavost čebule.
Vlaga in mraz ji ne godita
Mlado čebulo porabimo sproti, brez daljšega skladiščenja, na hladnem pa počaka tudi teden dni. Ročnega spravila se lahko lotimo takoj, ko poleže do 65 odstotkov listja, čebulni vrat pa se zapre (ko stisnemo čebulo pri prehodu v listje, ne smemo čutiti odpora – mora biti mehko). Kot svetuje svetovalna služba Kmetijskogospodarske službe, mora biti vrtičkar še posebno previden v sušnem in vročem poletju. Če se s spravilom čaka predolgo in vmes pade večja količina padavin, se lahko čebula začne ponovno ukoreninjati. V tem primeru je kakovost čebule slabša, predvsem pa se poslabšajo skladiščne lastnosti. Po spravilu lahko ob lepem vremenu čebulo sušimo na soncu od sedem do deset dni. Sledi skladiščenje v primernem prostoru, ko pri sušenju čebula izgubi od dva do osem odstotkov teže. V vlažnem vremenu sušimo čebulo pod streho v zračnem in suhem prostoru v tankih slojih ali plitvih zabojčkih, platojih. Bolj kot zaprti prostori so za skladiščenje primerni nadstreški. Tisti, ki imajo možnost, jo lahko sušijo tudi v sušilnici z vpihavanjem mrzlega ali po potrebi toplega zraka. Pri spravilu smo še posebno pozorni, saj že padec čebule z višine 20 cm lahko povzroči poškodbe, ki vplivajo na skladiščno sposobnost.
Obstojnost in dolžina skladiščenja sta zelo odvisni od ustreznih kultivarjev, vendar nanjo močno vplivajo tudi čas setve in sajenja, gnojenje, predvsem z dušikom in kalijem, ustrezna vlaga v rastni dobi, zdravstveno stanje posevka in seveda ustrezno ravnanje ob spravilu. Čebulo skladiščimo samo povsem suho, lahko jo hranimo v mrežastih vrečah in lesenih zabojčkih na manjših kmetijah ali v paletah s presledki med letvicami pri večji pridelavi. Pozorni smo le, da nam čebula med skladiščenjem ne pomrzne. Sicer ni nič hudega, če pomrzne, vendar večkratno zmrzovanje in odtajanje v neprimernih prostorih povzroči hitro poganjanje novih poganjkov.
