Na vprašanje o razvrednotenju predsedniške funkcije in populizmu samo delno sprejema kritiko in v obrambi svojo »držo« primerja s slabšo in ne boljšo, češ da v njej: »Nič ni, kar se imenuje nacionalizem, nič ni, kar se imenuje rasizem, nič ni, kar se imenuje šovinizem.«

Ob prejšnji kampanji so mu šepetali angelčki, zdaj »uporabi« papeža glede moralne avtoritete, češ, le kdo sem jaz, da bi sodil in: »Nisem popoln in tudi nisem moralna avtoriteta in se to ne trudim biti. Tisto, kar potrebuje država, je človek, ki ima neko politično avtoriteto.«

Videti je, da po potrebi spreminja stališča. Kot se spominjam, je v prejšnji predsedniški kampanji med drugim zatrjeval: »Predsednik republike je in mora biti moralna avtoriteta.«

Pa politična avtoriteta? Poudarja svoje izkušnje zaradi pomembnih političnih funkcij, ki jih je opravljal, in to naj bi bil razlog, da bi se lahko zanesli na njegove presoje. Pozablja, upam pa, da ne tudi volivci, da nam je vsaj kot predsednik vlade zapustil precej negativnih izkušenj. Le čemu bi mu zaupali?

Želi podporo SD. Računa, da bi s podporo dobil tudi več glasov volivcev te stranke. Mogoče. Glavni razlog pa je v tem, da mu zaradi morebitne podpore ne bo treba zbrati 5000, ampak samo 3000 glasov.

Glavno vlogo predsednika vidi v povezovanju. Je predsednik vseh. Seveda. Vendar, če karikiram: je, na primer, kot oče, ki ima strpnega, ubogljivega otroka in kverulanta. Reče, da onadva že sama vesta, kaj je prav, se umakne in molči. Ali pa da prav enemu in drugemu ali, še raje, upošteva kverulantovo resnico, ker je po njegovem močnejši in se mu želi prikupiti. S tako obarvano povezovalno funkcijo žal ne bo dosegel zaželenega.

Spregleda vprašanje, kakšno kampanjo bi si želel, in pravi (ob intenzivni »čustveni spremljavi«), da mu je funkcija predsednika pisana na kožo. Lahko zaznate v tem samoljubje in precenjevanje?

Pohvali se tudi s številnimi stiki z ljudmi. Ko bi lahko ljudje končno spoznali, da je ves ta cirkus, ki ga je pogosto uprizarjal, v bistvu namenjen njemu in ne nam. Njegovi potrebi postati in obstati predsednik. In res me zanima, kaj konkretno je prispeval v teh petih letih, da je »šla Slovenija naprej in na bolje«.

Polona Jamnik, Bled