Ob včerajšnji uradni najavi vnovične kandidature za predsednika države je tudi sam predsednik Borut Pahor priznal, da je to funkcija, ki jo rad opravlja, »z osebno strastjo in po svojih najboljših močeh«.
Pahor vstopa v kampanjo kot neodvisen kandidat, torej bo moral, tako kot drugi, zbrati 5000 podpisov podpore volilnih upravičencev. Bo pa v četrtek za podporo prosil stranko SD (ki jo je kot predsednik vodil 15 let). Pričakovati je, da bo njegova kampanja tudi tokrat svojevrstna, tako kot tista pred petimi leti, ko je opravljal različne poklice. Letos bo vanjo vložil minimalno vsoto denarja, zagotovo manj kot 50.000 evrov.
Favorit na vseh lestvicah
»Zdi se mi zelo pomembno, da ohranjam stik z ljudmi,« je navedel svoje osnovno vodilo tako na položaju predsednika republike kot v kampanji ter povedano podkrepil s statistiko: v dosedanjem petletnem mandatu se je udeležil 840 prireditev, v svoji pisarni sprejel 11.000 ljudi ter obiskal 83 tujih državnikov, njega pa je obiskalo 45 državnikov. Ob morebitni vnovični izvolitvi si bo prizadeval za spravo, politično stabilnost, podporo socialnim in gospodarskim reformam, posodobitev celotnega sistema nacionalne varnosti, dobre sosedske odnose in reševanje sporov po mirni poti ter za utrjevanje ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti.
Po vseh javnomnenjskih lestvicah Borut Pahor velja za favorita in močno vodi pred tekmeci. Vprašanje pa je, ali bo zmagal že v prvem krogu ali v drugem. Njegov najbližji zasledovalec je po trenutnih rezultatih anket kamniški župan Marjan Šarec, sledi kandidatka NSi Ljudmila Novak. Preostali, ki so napovedali kandidaturo za predsedniške volitve, so še predsednik SNS Zmago Jelinčič, nekdanji veleposlanik v Skopju Milan Jazbec, ki je včeraj prav tako uradno začel kampanjo kot neodvisni kandidat, pesnik, režiser in igralec Andrej Rozman, šovman Damjan Murko, vršilec dolžnosti predsednika zunajparlamentarne LDS Luj Šprohar in nekdanja ravnateljica Angelca Likovič. Največji parlamentarni stranki, to sta SMC in SDS, še nista predstavili svojih kandidatov, je pa Janez Janša, predsednik SDS, minuli konec tedna v Ravnah pri Šoštanju dejal, da bo svet stranke 9. septembra odločal o kandidatu. Stranka se po Janševih besedah že danes pripravlja na zanje pomembnejše parlamentarne volitve naslednje leto, je pa predsedniška funkcija kljub temu simbolno pomembna, predsedniške volitve pa bodo »neki pokazatelj, v katero smer gre država«, je rekel. V SMC na naša vprašanja, kdo bo njihov kandidat oziroma kdaj se bodo odločili, niso odgovorili.
Predsednik Pahor se je včeraj odzval na očitke, da je populist, kralj družbenega omrežja instagram in da je degradiral predsedniško funkcijo. »Morda je v moji politični drži res nekaj, kar se imenuje populizem,« je dejal, »a nikdar nič, kar se imenuje rasizem, nacizem.« Tako kot drugi evropski državniki tudi sam opaža, da je zaupanje v politiko upadlo. »Gotovo so potrebni novi prijemi, da se znova okrepi to zaupanje v politiko,« je povedal. Hkrati je z mladimi treba komunicirati drugače, pa tudi novi časi, v katerih se je razvila digitalna družba, terjajo prilagajanje, je dodal.
