Predlaganje pomembnih državnih funkcionarjev je ena najpomembnejših nalog, ki jo ima predsednik države. Predsednik Borut Pahor je včeraj dejal, da je zadovoljen, ker so bili vsi državniki (ki jih je imenoval ali predlagal v imenovanje) v državnem zboru potrjeni ob prvem glasovanju, in presenetljivo dodal, da zaradi imenovanj »niti v enem hipu ni prišlo do institucionalnega deficita«. Vsaj v primeru komisije za preprečevanje korupcije (KPK) to namreč ne drži, prav z imenovanjem sedanjega predsednika KPK Borisa Štefaneca je institucija po mnenju različnih strokovnjakov izgubila ves ugled.
Tako je denimo Vid Doria, generalni sekretar Transparency International, za Dnevnik pred časom dejal, da tako delo kot ugled komisije zelo trpita, za kar je v prvi vrsti odgovoren predsednik. »To je najbolj skrb vzbujajoče. Ugled komisije je daleč od tistega, kar je bil včasih. Deležniki, s katerimi sodelujemo na terenu, splošna javnost in strokovnjaki nam vsak dan pričajo o upadu zaupanja v KPK,« je bil jasen Doria. »Na splošno z delom komisije nikakor ne moremo biti zadovoljni,« je dodal. Še bolj oster je bil nekdanji predsednik KPK Drago Kos: »Ugled komisije še nikoli v zgodovini ni bil tako nizek, kot je zdaj,« je dejal in za to neposredno okrivil sedanje vodstvo. Tudi Frančišek Verk, predsednik sindikata državnih organov Slovenije, se že leto dni zgraža nad Štefanečevim vodenjem KPK in ga poziva k odstopu. Kljub temu se predsednik Pahor, torej tisti, ki je Štefaneca imenoval, doslej do njegovega vodenja KPK ni javno opredeljeval. »Za predsednika republike je zelo pomembno, da se izreče o najpomembnejših, vitalnih vprašanjih, ki zadevajo razvoj naroda in države. A je enako pomembno, da se ne vtika v aktualno dnevno politiko. Moje vodilo je, da se oglasim, ko lahko pripomorem k rešitvi nekega problema, ne pa tedaj, ko bi izjave še poglobile spor,« je tako včeraj prvič pojasnil. »To so neodvisni državni organi in predsednik republike ter drugi se morajo pametno izrekati o njihovem delu, da ne bi bilo vtisa, da se politika vmešava v delo neodvisnih institucij,« je dejal Pahor.
Pojasnil je, da je sam podal predloge k osnutku prenovljenega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, a niso bili upoštevani. Slabosti, ki sta v osnutku zakona, sta po Pahorjevem mnenju dve: da izbirna komisija predlaga kandidate za predsednika KPK v imenovanje predsedniku države. Kajti Štefanec je bil v drugem krogu izbire edini kandidat, ki ga je Pahorju predlagala komisija. Prav tako so po Pahorjevem mnenju problematične v osnutku opredeljene osebne okoliščine, ki lahko botrujejo tako imenovanju kot razrešitvi predsednika KPK.
