»Zoper sodbo bomo vložili pritožbo, saj temelji na nepopolnih ugotovitvah dejanskega stanja in pomanjkljivih ter posledično napačnih pravnih zaključkih. Gre za osamljen primer odločitve prvostopenjskega sodišča, zato pričakujemo odločitev višjega sodišča, ki bo sledila prepričljivi argumentaciji drugih sodišč in sodni praksi sodišča EU o veljavnosti kreditnih pogodb v tuji valuti,« uradno pojasnjujejo v Unicredit banki. Neuradno smo izvedeli, da ima omenjena banka na sodiščih 16 tovrstnih primerov, od tega jih je na prvostopenjskem sodišču deset odločenih v prid banki in le ena v prid komitenta.
Dolgoročnih posojil v švicarskih frankih, pri katerih so bili menda pogoji za pridobitev posojil strožji, so pa bila cenejša in ugodnejša od evrskih, niso najemale le fizične osebe, ampak so bili med njimi tudi uslužbenci bank. Verjeli so namreč, da gre za varno in pametno odločitev. »Nihče ni mogel predvideti, kaj se bo zgodilo z gibanjem tečaja franka in obrestnimi merami,« pravi eden od bančnih pravnikov, ki ne želi biti imenovan. Na vprašanje, kaj bodo banke storile, če bo interventni zakon o posojilih v frankih začel tudi veljati, pravi: »Banke v domači lasti bodo imele manj dobička, banke v tuji lasti pa bodo poleg tega plačale tudi manj davka.« Po nekaterih izračunih je tožba proti banki tudi precej draga. »Če je denimo posameznik vzel za sto tisočakov posojila, znaša strošek za tožbo okoli 20.000 evrov,« pravi naš sogovornik.
Arhar skeptičen do interventnega zakona
Nekdanji guverner Banke Slovenije in bančnik dr. France Arhar na sprejetje interventnega zakona, ki so ga pripravili dr. Ciril Ribičič, dr. Boštjan M. Zupančič in dr. Franc Grad, gleda precej skeptično, saj se, kot pravi, problematika švicarskih frankov obravnava precej črno-belo. »Po logiki bančniki vse vedo, vedo tudi, kakšna bodo gibanja v prihodnosti, posojilojemalci pa ničesar. Pri tem ne gre pozabiti, da je bilo tečajno tveganje najbolj znano v nekdanji Jugoslaviji, ko se je na dnevno gibanje takratnega dinarja v primerjavi z nemško marko spoznal vsak. Poleg tega zavajajo tudi glede valutne klavzule, ki je bila že v nekdanji Jugoslaviji urejena v devizni zakonodaji. Tudi slovenski zakon o sanaciji bank v višini 2,2 milijarde nemški mark je vseboval valutno klavzulo,« pravi Arhar. Po njegovem mnenju so nestrokovne in zavajajoče izjave, da so banke vedele, kakšni bodo v prihodnje tečaj švicarskega franka in obrestne mere.
Zakon bo verjetno prestal ustavno presojo
Ker je na sodiščih menda okoli 70 tožb posojilojemalcev v švicarskih frankih, smo pravnega strokovnjaka Šimeta Ivanjka vprašali, kaj se bo v primeru uveljavitve interventnega zakona zgodilo s tistimi posojilojemalci, pri katerih bodo sodbe že postale pravnomočne. »Če bo zakon reševal to vprašanje, bo moral tudi v prehodnih določbah rešiti, kaj je s temi pravnomočnimi sodnimi postopki. Če namreč zakon tega ne rešuje, pomeni, da ne velja za nazaj, in te pravnomočne sodbe ostanejo takšne, kot so. Vendar bo takoj, ko bo zakon posegel v določeno splošno problematiko, torej da gre za problem ustavnopravne zaščite nacionalne valute, moral zakon razreševati tudi tiste primere, ki so že bili pravnomočno rešeni. Zakon namreč ne more reševati del teh prizadetih posojilojemalcev, ampak bo reševal vprašanje, ali je bilo v Sloveniji sploh dovoljeno dajati posojila v švicarskih frankih,« pravi Ivanjko.
Ker bo zakon zagotovo doživel tudi presojo ustavnega sodišča, kot se je zgodilo na Hrvaškem, se pojavlja vprašanje, ali jo bo zakon tudi prestal. »V osnovi gre za kršitev ustavnopravnega monetarnega načela o nacionalni valuti. Ta problem poznamo že iz nekdanje Jugoslavije in problematika je popolnoma identična. Tudi nekdanja skupna država namreč ni dovoljevala, da bi se ponujala posojila v nemških markah, ampak v takratnih dinarjih, razen v mednarodnih odnosih. Načelo monetarnega nominalizma velja tudi danes, kar pomeni, da velja nacionalna valuta,« pojasnjuje Ivanjko.
Jasno je, pravi Ivanjko, da v določenih primerih in razmerah temu nihče ni posvečal pozornosti. »Drugi vidik, ki bo pri tem izstopal, je, ali so fizične osebe ob sklenitvi tovrstnih pogodb v frankih vedele in morale vedeti za nevarnosti. Tu pa gre predvsem za vidik zaščite varstva potrošnikov,« dodaja Ivanjko. Po njegovem mnenju bo »zelo odmevna« odločitev, če bo ustavno sodišče presodilo, da je bila kršena ustava. Kako komentira izjave, da banke niso mogle vedeti, kakšna bodo v prihodnje valutna tveganja franka in obrestne mere? »To je interesni spor in te izjave nimajo velike pravne teže. Dejstvo je, da ščitijo svoj interes,« meni Šime Ivanjko.
