Zagonsko podjetje iz Redmonda v ameriški zvezni državi Washington je ustanovil Chris Lewicki, nekdanji direktor Nasinega laboratorija Jet Propulsion, v katerem so skonstruirali zadnja štiri vozila rover za raziskovanje površine Marsa. Že v prvem letu je Planetary Resources pridobil ugledne vlagatelje, med njimi režiserja Jamesa Camerona (Osmi potnik, Terminator, Avatar) ter glavna lastnika Googla Larryja Paga in Erica Schmidta. Maja lani so zbrali 21 milijonov dolarjev vlagateljskih sredstev, novembra pa je v ameriško podjetje vložilo 25 milijonov evrov še luksemburško vojvodstvo.
Uvod v vesoljsko gospodarstvo
Lewicki zatrjuje, da je pridobivanje dragocenih surovin, med drugim tudi vode, na asteroidih povsem izvedljiv projekt. »Sliši se kot znanstvena fantastika in pogosto je prvi odziv pri ljudeh nejevera, ko pa se seznanijo s podrobnostmi našega načrta, ugotovijo, da je to, kar delamo, ne le mogoče, ampak neizogibno,« pravi direktor startupa Chris Lewicki. V prvi fazi projekta so začeli gradnjo opazovalnega satelitskega omrežja Zemlje. Predlani so z Mednarodne vesoljske postaje izstrelili satelit Arkyd 3, s katerim so 90 dni preizkušali tehnologijo tipal za opazovanje površine modrega planeta (kakovosti vode, najdišč mineralnih virov) in druge podobne namene, ki jih obstoječe satelitske storitve ne pokrivajo zadovoljivo. Oktobra bodo v vesolje izstrelili platformo satelitov Arkyd 6 in z njo preizkusili sisteme za raziskovanje asteroidov. Prepričani so, da je mogoče celo za dvajsetkrat zmanjšati stroške raziskovanja in izkoriščanja naravnih bogastev na bližnjih asteroidih, prve konkretne najdbe pa napovedujejo v drugi polovici leta 2020.
Njihovi nanosateliti, vsak je velik kot škatla piškotov, imajo vgrajena infrardeča in multispektralna tipala, s katerimi bodo določali značilnosti asteroidov oziroma ugotavljali, na katerem od njih ležijo za rudarjenje dovolj velike količine ledu in plemenitih kovin ter dragocenih rud. Zakaj, je poleg na primer zlata in platine tako pomembna tudi voda? Zaradi zmanjšanja stroškov vesoljskih raziskovanj, pravi Lewicki.
»Pridobivanje vode, s katerim začenjamo svoja vesoljska izkopavanja, je najpreprostejša naloga, obenem pa je voda za astronavte v vesolju ključna,« pravi. »Zelo nepraktično bi bilo, če bi morali pri vsakem letu s seboj v vesolje tovoriti sto ton vode. Strošek enega takšnega prevoza bi znašal 50 milijonov dolarjev.« Lewicki še trdi, da bi lahko rakete, namenjene na Mars, nosile petkrat več tovora, pridobivanje tovornih zmogljivosti pa bi lahko namesto z močnejšimi raketami dosegli tako, da raketam ne bi bilo treba že z Zemlje poleteti z vso zalogo goriva, ampak bi jih ponovno napolnili z gorivom med letom. Pri tem bi bila bistvena prav voda (esktrahirana) z asteroidov.
Planetary Resources, ki je začel leta 2011 s petimi zaposlenimi, jih ima zdaj že več kot 70, Lewicki pa napoveduje nove zaposlitve. »Čedalje intenzivneje sodelujemo tudi z vodilnimi rudarskimi in energetskimi podjetji, ki v dejavnosti našega podjetja vidijo edino prihodnost svojih poslov.«
Pionirji vesoljskega posla
Planetary Resources še daleč ni edino podjetje, ki računa na vesoljske posle. V razvoj vesoljskih tehnologij in storitev vlaga milijarde vsak tehnološki voditelj, ki da kaj nase. Blue Origin, podjetje, ki ga je ustanovil Jeff Bezos, lastnik Amazona, se intenzivno ukvarja z znižanjem stroškov pri gradnji ter ponovni uporabi raket. Elon Musk je s podjetjem SpaceX še ambicioznejši. Moon Express (ustanovili so ga ameriški milijarder, tehnološki guru in vesoljski futurist) je prvo zasebno podjetje, ki je pridobilo dovoljenje ameriške vlade za potovanje zunaj orbite in misije v globoko vesolje. Z robotiziranim plovilom želijo čim prej pristati na Luni in raziskati njene dragocene vire. Luna je prava zakladnica železove rude, redkih mineralov in dragih kovin pa tudi ogljika, dušika in helija-3, plina, ki ga bo mogoče uporabiti pri prihodnjih fuzijskih reaktorjih za zagotavljanje jedrske energije. Znanstveniki so leta 1998, ko se je asteroid 433 Eros zelo približal Zemlji, ocenili, da nosi približno 20 milijard ton plemenitih kovin, vključno z zlatom, platino in titanom. Vrednost njegovih naravnih virov je, preračunano v današnjo vrednost, znašala 1100 milijard dolarjev.
V bližini Zemlje je več kot deset tisoč asteroidov. Vprašanje, kaj bi človeštvo sploh počelo z neizmernimi količinami bogastva iz vesolja, pa v tem trenutku ne bega še nikogar.
