Eurostat je preverjal obisk kulturnih prireditev v letu 2015, upoštevali pa so obiskovalce, ki so se udeležili dogodkov, izvedenih v živo (gledališke in baletne predstave, koncerti), vsaj štirikrat na leto. Poročilo sicer ne navaja, za kakšne dogodke je šlo, torej ne vemo natančno, ali so denimo h koncertom klasične narave s Simfoniki RTV Slovenija v Cankarjevem domu prištete tudi vaške veselice z Modrijani.
V EU Slovenci, v Evropi pa Švicarji
Slovenci torej s 27,7 odstotka obiskujemo gledališča in koncerte pogosteje kot precej bogatejši Luksemburžani (26,8 odstotka), Finci (23,9 odstotka) in Avstrijci (21,8). Na dnu seznama so Bolgari in Romuni (6,7 odstotka), Grki (4,6 odstotka) in Poljaki (3,7 odstotka). Sicer pa se v povprečju v EU 13,6 odstotka prebivalcev udeleži kulturnih dogodkov, ki so izvedeni v živo.
Statistika Eurostata sicer kaže podatke za 32 držav, poleg članic EU še za Islandijo, Norveško, Švico in Srbijo. Če torej prištejemo še te, pa Slovenija ne vodi več: največji delež obiskanosti so zabeležili v Švici (37 odstotkov prebivalcev), sledita Islandija (32,9 odstotka) in Norveška (23,6 odstotka), v Srbiji pa s 7,8 odstotka očitno tudi niso ravno ljubitelji kulturnih prireditev v živo.
Utečene uspešnice
Lutkovno gledališče Ljubljana je že kar nekaj let med najbolj obiskanimi slovenskimi gledališči, saj jih letno obišče več kot 100.000 obiskovalcev. V letu 2015 so našteli 114.843 obiskovalcev, lani že 127.726, letos pa jih pričakujejo še več, pravi Petra Škofic iz LGL: »Skoraj podvojena obiskanost je posledica dostopnosti, saj povečujemo število predstav.« Največ zanimanja je za zimzelene uspešnice, kot so Peter Pan, Žogica Marogica, Emil in detektivi, Sapramiška, Pepelka, Zverjasec.
Tudi v SNG Opera in balet Ljubljana je obiskovalcev vse več, v povprečju je zasedenost njihovih predstav skoraj 83-odstotna. Njihov največji hit je Hrestač – Božična zgodba, v zadnjih treh letih so ga vsakič znova razprodali, doslej so ga uprizorili že 123-krat. Le kakšen odstotek manj beležijo pri obisku Figarove svatbe, Picka in Packa ter Pepelke. Kar tri najuspešnejše predstave od štirih so baletne.
Več obiska na koprodukcijah
V SNG Drama Ljubljana so v času, ki je zanimal evropsko statistiko, v sezoni 2014/15 našteli 94.476 obiskovalcev, v sezoni 2015/16 pa že 104.556 obiskovalcev. »Ta trend pripisujemo zanimanju za predstave na naših odrih, za koprodukcije, naša gostovanja po Sloveniji ter navsezadnje tudi za druge, predvsem glasbene prireditve, kjer obisk tudi najbolj narašča,« pravi Jernej Pristov. V minulih sezonah so bile najbolj obiskane uprizoritve Faust, Iliada, Jugoslavija, moja dežela, Vojna in mir, Ana Karenina, mnoge med njimi so koprodukcije, ki jih uprizarjajo v Cankarjevem domu.
Tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem so leta 2015 na račun koprodukcijske Iliade našteli kar 104.335 obiskovalcev; leto prej jih je bilo 93.087, lani pa jim je obisk celo upadel (87.824 obiskovalcev), po besedah Simone Belle zaradi bolezni, kot tudi zaradi odpovedi Sna kresne noči.
Direktorica poslovnega sektorja Cankarjevega doma Jana Kramberger pravi, da so v letu 2013 našteli 453.866 obiskovalcev, leta 2014 jih je bilo 467.046, leta 2015 pa že 472.729 in obisk še narašča. Gre sicer za obisk vseh njihovih prireditev, kar pa zadeva kulturno-umetniški program, se je ta od leta 2011 povečal za tri odstotke. Odlično so obiskani ravno koncerti in predstave v Gallusovi dvorani ter nekateri koncerti jazza in glasb sveta. Poleg domačih obiskovalcev opažajo tudi vedno več obiskovalcev iz tujine.
Festival Ljubljana, ki v povprečju štiri mesece na leto skrbi za žive kulturne dogodke v prestolnici, po naših podatkih večjih odstopanj v posamičnih letih nima, pravijo pa, da je nekoliko več tujcev.
