Najbrž se vam je že pripetilo, da ste svoj pametni telefon pozabili doma. Če ste se ob tem občutili nelagodje in tesnobo, nikakor niste edini. Doživljanje občutkov tesnobe ob mobilni nedosegljivosti je tako pogosto, da je strah pred tem, da mobilnega telefona nimamo ves čas pri sebi, dobil svoje poimenovanje: nomofobija.
Hongkonški raziskovalci so ugotovili, da ljudje, ki pametne telefone uporabljajo za shranjevanje, deljenje in dostop do osebnih spominov, pogosteje trpijo za nomofobijo. »Ljudje svoje mobilne naprave dojemajo kot podaljšavo samih sebe,« je povedal raziskovalec Kim Ki Joon. »Na ta način se na napravo navežejo,« je še dodal za Guardian.
Tudi ameriški znanstveniki so ugotavljali, kako pametni telefoni spreminjajo človekovo obnašanje. Izsledki njihove študije namigujejo na povečan krvni pritisk in utrip ter na občutke tesnobe in celo depresijo ob odtegnitvi pametnih mobilnih naprav.
Simptomi nomofobije
Med simptome nomofobije sodijo denimo občutki nelagodja, kadar na svojem pametnem telefonu ne morete preveriti informacij. Če vas je groza ob misli, da bi se na vašem mobilniku izpraznila baterija, vi pa pri sebi ne bi imeli polnilca, je to eden od indikatorjev nomofobije. Ste zaskrbljeni, da vas, kadar ob sebi nimate mobilnika, družina ali prijatelji ne bi mogli doklicati? Bi vas spravljalo v slabo voljo, če ne bi mogli v kateremkoli trenutku preveriti družabnih omrežij? Potem najbrž tudi vi sodite med ogromno skupino ljudi z nomofobijo. Če se želite prepričati, ali tudi sami trpite za nomofobijo, rešite test (v angleščini).
Nismo navezani na napravo, ampak na tisto, kar nam naprava omogoča
Profesor Mark Griffiths z ugledne univerze Nottingham Trent University, ki se ukvarja z zasvojenostjo z elektronskimi napravami, poudarja, da ljudje niso navezani na naprave kot take, temveč na tisto, kar naprave vsebujejo in omogočajo. Izraz nomofobija spremlja tudi izraz »fomo« – fear of missing out (strah, da bi nekaj zamudili). Prav »fomo« je pri mlajši generaciji najpomembnejši vidik nomofobije. Mnogi najstniki doživljajo paničnim napadom podobne občutke, če ne morejo preveriti, kaj je novega na instagramu, snapchatu ali drugih družbenih omrežjih. Raziskovalci sicer ugotavljajo, da nomofobijo v enaki meri doživljajo tako mladi kot starejši uporabniki.
Pretirana raba lahko vodi do resne zasvojenosti
Z namenskim izogibanjem rabe pametnih telefonov, ugašanjem ali puščanjem doma, lahko precej uspešno stopite na pot zdravljenja nomofobije. Ta se razlikuje od prave zasvojenosti. Griffiths pravi, da pri pravi zasvojenosti s pametnimi telefoni ljudje svoj mobilnik dojemajo kot najpomembnejšo stvar v življenju. Kadar so pod stresom, se sprostijo s pomočjo pametnega telefona in kadar se dolgočasijo, se najlažje zamotijo s telefonom. Pretirano ukvarjanje s pametno napravo načne njihove odnose z drugimi ljudmi in vpliva na njihovo delo. Pomemben indikator je notranji konflikt: ljudje vedo, da njihovo početje ni zdravo in jim škodi, a si ne morejo pomagati.
Ljudi, ki so resno zasvojeni z mobilnimi napravami, ni veliko, gotovo pa nekaj simptomov zasvojenosti lahko pri sebi prepoznamo skoraj vsi.
