Najpomembnejše jesensko opravilo na vrtu je priprava tal na prihodnjo sezono, kar je pomembno tako na zelenjavnem vrtu kot tudi v sadovnjaku in vinogradu. Vse do pozne jeseni imamo čas za pospravljanje starih rastlin in urejanje, predvsem pa za gnojenje. Tega moramo opraviti dovolj zgodaj, da ima pognojena zemlja na razpolago še dovolj toplote, ki jo gnoj potrebuje za postopen razpad, ki se mora torej začeti že v hladnih mesecih.
Umetna gnojila ne sodijo na vrt
Najbolj kakovostna in za rastline ugodna so organska gnojila – to so različne vrste gnoja, kompost in organska gnojila v obliki peletov ali tekočine. Na zelenjavni vrt ne sodijo umetna mineralna gnojila. Ta vsebujejo lahkotopne soli, ki sicer omogočajo hiter in enostaven prenos hranil do rastlin, a imajo resne neugodne stranske učinke. Umetna gnojila so škodljiva za okolje in tudi ob predpisani uporabi na njem povzročajo dolgoročne negativne posledice. Ob redni uporabi umetnih gnojil propadajo organske snovi in živi organizmi v zemlji, številna med njimi pa vsebujejo različne za človeka škodljive snovi. Tudi pri nakupu organskih gnojil v kmetijskih zadrugah in trgovinah vam svetujemo, da na embalaži preverite, ali gnojilo ne vsebuje mineralnih snovi. Za gnojenje vrtov imamo na voljo dovolj učinkovitih alternativ umetnim gnojilom, ki rastlinam dovajajo hranila, obenem pa izboljšajo strukturo zemlje in nimajo stranskih učinkov.
Količino gnoja prilagodimo rastlinam
Najprimernejše gnojilo za vrt je gnoj; hlevski oziroma kravji, konjski, ovčji, kurji. Na vrtu so uporabni praktično vsi živalski odpadki, strokovnjaki za vrt pa svetujejo previdnost predvsem pri uporabi perutninskega gnoja, ki vsebuje bistveno več hranil kot ostale vrste, zaradi česar je treba prilagoditi količino. Na kvadratni meter raztrosimo do 2,5 litra gnoja oziroma eno zvrhano lopato, kar je maksimalna količina za hranilno bolj zahtevne rastline – vse vrste buč (buče in bučke, melone, lubenice), kumare, paradižnik, zelje, ohrovt … Zelo malo dodatnega gnojenja (ali sploh nič) pa potrebujejo vse sorte čebulnic in stročnic. Količino gnoja torej prilagodimo gredicam, nikoli pa ga ne vkopavamo v zemljo, niti ga ne pustimo izpostavljenega soncu in zraku, temveč ga zgolj prekrijemo s tanjšo plastjo zemlje.
Dognojevanje z zelenim gnojenjem in kompostom
Zlato pravilo je, da z jesenskim gnojenjem ne pretiravamo. Z dognojevanjem med rastno sezono lahko rastline ob pomanjkanju hranil zanesljivo okrepimo, rastlinam s poškodbami zaradi premočnega gnojenja pa težko pomagamo. Za dognojevanje lahko uporabimo gnoj ali druga organska gnojila, na primer namočene koprive ali gabez, pomaga tudi zelena zastirka iz gabeza in kopriv ali pokošene trave. Učinkovit način gnojenja je tudi jesensko sajenje rastlin, ki rastejo hitro in dajo veliko listne mase. Spomladi jih vkopljemo v zemljo, kjer hranila sproščajo z razpadanjem. Takšen način zelenega gnojenja imenujemo zeleni podor, najprimernejše sorte pa so prezimna žita in ajda, tudi špinača, radič in druge sorte zimske solate, ki jih lahko spomladi del poberemo za uživanje, del pa vkopljemo. Ne pozabimo na kompost, ki je ob pravilni pripravi odlično ekološko gnojilo. V dobrem kompostnem kupu smo zagotovili postopen razpad s pomočjo mikroorganizmov in smo torej preprečili gnitje – z rednim zračenjem rahljanjem in zaščito pred vremenskimi vplivi. Močno sonce izsuši kompostni kup in poslabša pogoje za mikroorganizme, prav tako ima škodljiv vpliv tudi stalno izpiranje z dežjem. Kompostni kup zato zaščitimo s streho s stranskim zračenjem ali pa z zastirko iz smrekovih vej ali podobnega naravnega materiala, da voda odteka stran od kupa in tudi toplota se bolje zadržuje.
Jeseni tudi sejemo
Že v sredini septembra lahko sejemo različne sorte zimskih solat, motovilec, špinačo in podobno za bogat spomladanski pridelek. Setev zimskih solat lahko opravimo v več terminih, začnemo lahko že avgusta in jo sejemo do sredine oktobra oziroma prvih nizkih temperatur. Do takrat naj pridejo na vrsto tudi zimske sorte česna in čebulčka. Gredice za solato pred sajenjem prekopljemo, priporočljivo je zmerno dodajanje dobrega komposta, ne pa tudi hlevskega gnoja. Pred zimo posadimo tudi okrasne čebulnice – tulipane, narcise, hijacinte in žafrane, ki potrebujejo zimski mraz, ki spodbudi spomladansko rast. Topla jesenska zemlja je primerna tudi za sejanje trate, grmovnic, jagodičja in sadnega drevja. Do pomladi se rastline že ukoreninijo in prilagodijo na novo okolje, zaradi česar je spomladanski razvoj nekoliko hitrejši kot pri rastlinah, presajenih tik pred začetkom rastne dobe.
