Počitnic je konec in učenci bodo ponovno sedli za šolske klopi. Nekateri med njimi prvič. Imate tudi vi doma mladega nadobudneža, ki bo letos prvič prestopil šolska vrata? Šolske knjige, zvezki in učbeniki ter ostale potrebščine so prav gotovo že pripravljeni. Kaj pa soba bodočega prvošolčka, je tudi ta pripravljena za njegove nove podvige in izzive, ki ga čakajo v naslednjih letih?
Soba mora rasti z otrokom in se prilagajati njegovemu razvoju in potrebam. Vstop v šolo je prav gotovo ena od prelomnic, ki narekuje prilagoditev oziroma obnovo otrokove sobe. O tem, kakšna naj bo soba za šolarja, smo povprašali arhitektko Matejo Gerkšič iz Arhitekturnega studia DMG, ki med drugim svetuje, da jo opremimo tako, da bomo imeli pozneje, ko bo otrok večji, s ponovnim prenavljanjem čim manj stroškov. »Če se bomo zadeve lotili na pravi način, bo pozneje morda dovolj, da sobo zgolj prepleskamo, dodamo kakšno stensko nalepko za osvežitev ali kupimo novo posteljnino.«
Šolarjeva soba mora biti svetla in zračna
Z vstopom v šolo bo otrokova soba postala tudi delovni prostor, se pravi prostor, kjer bo delal domače naloge in se učil. Takšen prostor pa mora biti svetel in zračen, kot poudarja Gerkšičeva: »Soba za šolarja mora biti svetla, okno mora biti torej dovolj veliko glede na kvadraturo prostora. Pomembno je tudi prezračevanje prostora, ki ga zagotovimo skozi okno ali pa s prisilnim prezračevanjem, če ima hiša to vgrajeno.«
Soba za šolarja prav gotovo ne more biti brez večje pisalne mize s predalnikom, medtem ko je soba predšolskega otroka ne bo pogrešala.
Izberimo pastelne in umirjene barve
Pri izbiri barv naj vas ne zanese. Intenzivne barve bodo morda videti zanimivo, vendar je treba imeti v mislih, da bo to prostor, v katerem se bo otrok tudi učil in spal. Naša sogovornica predlaga, naj izberemo pastelne in umirjene barve, »saj se bo le tako lahko šolar v svoji sobi tudi spočil«. Tudi pri izbiri barve pohištva ne pretiravajte. V želji, da otroška soba ne bi bila videti dolgočasno, se nekateri starši odločijo za pisano pohištvo, a potem, ko dodajo še pisano posteljnino ter morda še risbe in kakšno dekoracijo, je vsega preveč in soba daje vtis neurejenosti.
Večina strokovnjakov, ki se jim pridružuje tudi naša sogovornica, zato svetuje, da se odločimo za pohištvo v bolj nevtralnih barvah in nato sobo popestrimo z dodajanjem detajlov, kot so recimo nalepke in plakati, ter na ta način sobo popestrimo. »Tudi z ekonomskega stališča je smotrno izbrati pohištvo nevtralnih barv. V takšnih barvah naj bodo pohištveni elementi, kot so postelja, garderobna omara, pisalna miza in predalnik, prav tako naj bo pohištvo dobre kakovosti, da ga pozneje, v naslednjih obdobjih odraščanja, ne bo treba zamenjati.«
Pisalna miza je odslej pomemben kos pohištva
Poleg osnovnega pohištva, kot so postelja in garderobne omare, je treba posebno pozornost nameniti izbiri primerne pisalne mize in stola. »Pisalna miza ima v sobi šolarja veliko vlogo. In pri izbiri tega kosa pohištva se moramo zavedati, da sta še posebno pomembni njeni velikost in oblika – glede na prostor. Pisalna miza mora biti namreč večja, njene optimalne mere so 140 x 70 centimetrov, da je dovolj prostora za udoben stol in predalnik pod njo. Mala mizica, ki je bila del sobe predšolskega otroka, ni več primerna, saj ne zagotavlja dovolj odlagalne površine in tudi prenizka bo za šestletnika,« razlaga Gerkšičeva in dodaja, da je pomembna tudi njena lega. »Optimalna pozicija pisalne mize je zaradi vpada stranske svetlobe najboljša pri oknu, tako da šolar ne gleda naravnost skozi okno, ko sedi za mizo.« Pri stolu pa je pomembno, da je kakovosten ter z možnostjo prilagoditve višine in nagiba.
Postelja je lahko manjša, torej je v tem trenutku še ni nujno zamenjati. Sploh če je sobica majhna, je bolje tako, saj ima otrok več prostora za igranje. »Če je soba dovolj velika, pa se lahko brez težav odločimo za večjo posteljo in nam je ne bo treba menjati pozneje, ko bo otrok zrasel.«
Igra je še vedno zelo pomembna
Čeprav je šola resna stvar, pa je za otroka v tem obdobju igra še vedno nadvse pomembna. Nikar ne naredimo napake in otroško sobo spremenimo v pretežno »delovno«. »V sobi šolarja vsekakor moramo ohraniti pridih igrivosti. Menim pa, da je prav, da sta del za igranje in del za učenje med seboj povezana, tudi v večji sobi, kjer bi ju sicer zlahka ostro ločili. Saj je učenje tudi igra,« pravi Gerkšičeva in dodaja, da pohištvo v otroški sobi razporedimo na naslednji način: ob steno naj bosta postavljeni postelja in garderobna omara, morda je ob steni na drugi strani sobe prostor še za predalnik in nad njim za knjižne police; knjig bo iz leta v leto več. »Po sredini prostora pa naj si šolar poljubno ustvari igralni fleksibilni prostor glede na njegovo trenutno razpoloženje.«
Odstranimo igrače in knjige, ki jih je otrok prerasel
Del opremljanja pa je, kot pravi naša sogovornica, tudi praznjenje sobe. »Pri tem sortiranju naj sodeluje tudi otrok. Odstrani naj vse igrače in knjige, ki jih je prerasel. Vse ohranjene naj podari mlajšim otrokom, ki jih bodo prav gotovo veseli, naš otrok pa bo bogatejši za še eno izkušnjo,« razlaga naša sogovornica in dodaja, naj otrok ohrani tiste igrače, s katerimi se še igra. »Na kakšno od sten, na primer nad posteljo, se lahko obesi zemljevid sveta ali pa se morda nalepi kakšno nalepko po izbiri otroka. Toda naj ne bodo polepljene vse stene.«
Dobrodošla bo tudi nočna svetilka ob postelji, ki je lahko tudi stenska. Na pisalni mizi pa je svetilka nujna le v primeru, da v sobi ni zadostne stropne osvetljave. Poigravamo se lahko z različnimi dekorativnimi elementi. »Dekoracija ene stene je dobrodošla bodisi z drugačno barvo ali z nalepko ali s stenskimi obešalniki ali s plakatom oziroma s sliko. Ne pa z več dekorji naenkrat. Tu naj bo vodilo: manj je več,« zaključi Gerkšičeva.
