Majhna parcela z nezaščitenim parkiriščem in prevelikim zelenjavnim vrtom, s kotički za prislonjeno orodje, a brez lope zanj, s streho nad vhodom, pod katero je veter vedno zanesel padavine, in z vegasto tlakovano potjo do vhoda so bili glavni razlogi, da se je družina odločila za prenovo vrta. Povečana babičina jedilnica in dodatna terasa v mansardi sta bili povod za prizidavo zimskega vrta. Glavne žrtve prenove so bili čudovite stare smreke, ki bodo svoje novo življenje ugledale kot vrtno pohištvo, babičin zelenjavni vrt, ki se je preselil v visoke grede, in sadno drevje, ki ga bo treba nadomestiti z novim.
Zakrite prezidave iz preteklosti
Bistvo prenove je bilo zakriti prezidave iz preteklosti, jih vkomponirati v novi videz in poskrbeti, da bo hiša funkcionalnejša kot prej. Glavni vhod v hišo je postavljen na nezaznavni strani hiše, potreba po parkirišču za dva avtomobila to neopaznost še poveča, ker streha nadstreška zakriva pogled na vhod. Zato je nad hišnimi vrati zdaj nova streha, ki se slogovno navezuje s streho nadstreška in je opaznejša kot prejšnja betonska plošča. S strani bo vhodna ploščad zastrta s plezalko, ki bo preprečevala vdor nevihtnih nalivov do vrat. Tlakovana pot od osebnega vhoda ob cesti do vhodnih vrat prišleka prijazno vodi do hiše. Masivni stebri nadstreška so jasna ločnica med pešpotjo in parkiriščem, črte v kamnitem tlaku pa subtilno označujejo pot pešca.
Babičina kuhinja, ki je glavno zbirališče razširjene družine, ob praznikih poka po šivih, zato je padla odločitev o prestavitvi jedilnice v prizidani zimski vrt. Svetel prostor, kjer se tudi ob deževnih dneh bere brez luči, ponuja dovolj prostora lončnicam, ki so babičin konjiček, muca pa ob terasnih vratih tudi lažje izprosi vstop v hišo. Zunanje stopnišče jedilnico povezuje s sončno teraso in vrtom na južni strani, hiša pa je z njim pridobila edino neposredno povezavo z vrtom.
Povezava z vrtom skozi panoramske stene
Koncept hiše, postavljene pred 60 in več leti, je bil zaščita pred okoljem, medtem ko danes živeti v hiši pomeni tudi živeti na vrtu. Sodobna hiša komunicira z vrtom skozi panoramske stene, postavljena je v raven vrta, medtem ko je bila hiša včasih dvignjena od tal na visoko pritličje, da je spodaj pridobila še klet – shrambo za ozimnico. Njena edina komunikacija z okolico so bila okna. Dejstvo je, da je takih in podobnih visokopritličnih hiš pri nas precej. Včasih je res edina rešitev nadomestna gradnja, marsikdaj pa se da objekt posodobiti in tako zadržati hišnega duha, ki biva v njem že več generacij.
Lili Vrtovec, arhitektkaFoto: Center za zunanjo ureditev
