Že leta 2012 so mediji začeli opozarjati, da žilne opornice v Sloveniji stanejo okoli 1300 evrov, medtem ko na Poljskem enake žilne opornice stanejo 460 evrov. To se je potrdilo leta 2013, ko so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana uvozili manjše količine žilnih opornic poljskega dobavitelja, mimo javnega razpisa, po ceni 471 evrov za žilno opornico. Od takrat je minilo že pet let in žilne opornice danes slovenske ustanove kupujejo ceneje. Kaj se je v tem času zgodilo s tistimi, ki so omogočili uvozniku večkratno preplačilo medicinske opreme? Nič.
Politiki v nabiranje političnih točk, policija pa molči
»Eden izmed namenov ustanovitve preiskovalne komisije je, da se ugotovi, kakšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij,« je že pred časom dejala predsednica preiskovalne komisije za nakup žilnih opornic Jelka Godec, poslanka opozicijske SDS. Trenutno so politiki na dopustu, vendar kot je v navadi pri takih komisijah, razen nabiranja političnih točk ni pričakovati veliko. Zato smo povprašali na policiji. »V tej fazi vam lahko potrdimo le, da predkazenski postopek, ki ga usmerja Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, še poteka, zato vam več informacij ne moremo posredovati,« nam je sporočil Drago Menegalija. Ker predkazenski postopek usmerja specializirano državno tožilstvo, smo tudi njih vprašali, ali je že kdo odgovarjal za preplačano medicinsko opremo, in dobili praktično enak odgovor kot na policiji.
Za predrage nakupe ni odgovarjal še nihče
Poskusili smo tudi na drugi strani. Pri naročnikih, saj prodajalci brez pomoči naročnika ne bi mogli dosegati tako visokih cen. Na naše vprašanje, ali je že kdo odgovarjal za to, da je UKC Ljubljana toliko časa preplačeval žilne opornice, smo dobili naslednji odgovor: »Prvo izrazito znižanje cen žilnih opornic smo v UKC Ljubljana dosegli leta 2013 in znižanja dosegali tudi po tem letu. Nazadnje maja letos. Da pa je potrebna sistemska ureditev na področju nabav medicinskega materiala in opreme, smo tudi v tem primeru opozorili že leta 2013 in k ukrepanju pozvali Javno agencijo RS za varstvo konkurence.« Odgovarjal torej ni še nihče. Enaka zgodba je v UKC Maribor. Cene jim je uspelo znižati, o odgovornosti za dolga leta predragih nakupov pa ne govorijo.
Tudi na ministrstvu za zdravje nam glede odgovornih in posledic zanje niso odgovorili. Povedali pa so nam, da bodo določili skupna javna naročila za bolnišnice, da imajo direktorji bolnišnic na voljo Introvizor, kjer lahko primerjajo cene materialov med posameznimi bolnišnicami…, vendar da so bolnišnice samostojni gospodarski subjekti in so kot javni zavodi pri nakupih dolžni spoštovati pravila javnega naročanja, ki jih določa zakon, ter v primeru morebitnih kršitev odgovarjati za svoja ravnanja.
Mrevlje ogorčen nad organi pregona
V petih letih torej še nihče ni odgovarjal in nosil nobenih posledic. Kaj meni o dosedanjem delu naših organov, smo vprašali tudi dr. Blaža Mrevljeta, ki je skupaj z dr. Markom Nočem eden najzaslužnejših za to, da je zgodba s preplačanimi žilnimi opornicami sploh prišla v javnost. »Isti odgovor kot pobebavljeni roboti ponavljajo medijem vsakič, ko jih ti vprašajo, zakaj institucije odkrivanja in pregona organiziranega kriminala, z vso opremo in sredstvi, niso sposobne v štirih letih odkriti ljudi, ki sodelujejo pri organiziranem kriminalu v zdravstvu, in jih zapreti ter jim odvzeti nezakonito pridobljeno premoženje. Dokazujejo, da tega, kar je njihovo osnovno poslanstvo, enostavno ne smejo početi,« o policijski preiskavi meni Mrevlje.
Enako oster je bil tudi glede delovanja zdravstvenih ustanov oziroma ministrstva za zdravje: »Če bi zares mislili resno, bi v vseh teh letih podobno, kot je bilo na področju žilnih opornic, naredili še pri vseh drugih 20.000 artiklih, ki jih kupujejo slovenske bolnišnice, in bi država v zdravstvu na letni ravni privarčevala na desetine milijonov evrov.«
