Geniji in droge

»Moja duša«, znamo pogosto reči. Že to nam pove, da je človek duhovno in telesno bitje. Duša je struktura univerzalnega znanja, duha in zavesti. Znanje je statično, duh je ustvarjalna sila, ki z znanjem, ko mu daje vibracijo, ustvarja, zavest pa je povezava med telesom in dušo, da duh lahko ustvarja v fizični dimenziji.

Duša, ki je iskra svetlobe Izvora in njen del hkrati, ima v svoji strukturi vsa znanja tega sveta. Naša zavest je okvir, je logika ustvarjanja misli, tega, kar smo iz duše z delovanjem duha sposobni uzavestiti v naši materialni dimenziji. Vse v fizični dimenziji ima svoj izvor začetka v misli.

Zavest tvorijo vsi informacijski zapisi vseh naših misli, dogodkov in vsega, kar smo v svojih življenjih izkusili v fizični dimenziji našega bivanja. Zato se zavest nenehno širi, kot se širi vesolje. Več je v njej izkušenj in znanj, večja je naša »bioinformacijska baza«, več in višje informacije oziroma znanja smo sposobni sprejemati od naše duše in Izvora ter iz vseh ustvarjati misli višjih vibracij.

Poleg rasti zavesti pa mora človek v svojem celovitem Bitu (telo in duša) ustvariti harmonijo vibracij. To pomeni, da ne ustvarjamo misli, ki vibrirajo na nižjih frekvencah, kot so nova znanja, ki jih vabimo in nam jih pošilja duša.

Ena od metod, da to dosežemo, da »ugasnemo« nizke frekvence, je tudi droga. Običajno uporabljamo najrazličnejše tehnike meditacij. Vsaka meditacija je v svojem bistvu »zavedno spanje«, ko v največji meri izključimo proces ustvarjanja misli razuma (ega).

V stanju visoke zavesti in umirjenih vibracij misli je človek sposoben zaznavati občutke in sprejemati vedenja, jasnovidenja in podobne oblike informacij duše. Ta znanja niso taka, kot jih dobivamo v predavanjih, iz knjig, okolja oziroma jih sprejemamo s fizičnimi čutili. Enostavno je vedenje, je podoba, ki tudi ni taka, kot so fotografije, pa enostavno vemo, kaj nam prikazuje. Šele kasneje poskušamo vedenje »obleči« v besede našega razuma. Pesniki včasih potrebujejo leta, da pesem, ki so jo prejeli, oblečejo v primerno obleko. Je težko, ker razum in naša logika poznata le fizično dimenzijo. Včasih se nekaterih videnj ne da opisati. Vemo pa, kaj nam sporočajo.

Ničesar, kar človeštvo šteje za razvoj znanosti, niso ustvarili človekovi možgani. Naše misli so zunaj časa in prostora. Šele ko lahko misel prek zavesti (zavednega in nezavednega dela) uzavestimo v nas, se začne proces v možganih. Proces je v svojem bistvu le manifestacija misli v fizični dimenziji. V tem procesu delujejo naše celice in organi z znanjem, ki ga imajo zapisano v svojih DNK. Znanje smo lahko le bolj ali manj sposobni ozaveščati. Zato so tudi vsi znanstveni dosežki od vsega človeštva in življenja na zemlji in vesolju. Vsako prilaščanje je v nasprotju z naravnim redom. Posledice nenaravnega reda, reda človeškega ega, vedno močneje čutimo. Prav red človeškega ega nas vodi v samouničenje.

Če boste brali kak avtentičen intervju s Teslo ali tudi drugimi velikimi znanstveniki, boste ugotovili, od kod ideje. Vsa umetnost in znanost ter tudi religije se vedno in nenehno napajajo iz ezoterike.

Niso potrebne droge. Genije, ki so jih uporabljali, je pač notranje vodilo peljalo k temu, ker so potrebovali odpiranje zavesti duši. Pa saj tudi umetniki to počnejo, če ni duša dovolj svobodna in je ujeta v okove človeške kulture ega.