Hiša piranske okrajne sodnice Tine Benčič, v kateri z možem živi že 25 let, še zdaleč ni edina črna gradnja na zemljiščih v lasti države, ki jih upravlja sklad kmetijskih zemljišč. Zgolj v občini Izola je med kontrolo leta 2013 sklad odkril 464 nedovoljenih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov in še 508 drugih nedovoljenih gradenj. »Največ nelegalnih gradenj je na območju občin Izola, Koper, Piran. Nekaj jih je bilo ugotovljenih tudi na območju Maribora, Kočevja in na Gorenjskem,« je povedala direktorica sklada Irena Šinko in dodala, da so jih večino prijavili inšpekcijskim službam.
Skupili so jih kmetje
A medtem ko se gradbena inšpekcija kljub marca 2011 vloženi prijavi hiše piranske okrajne sodnice že sedmo leto niti ne pritakne, so kmetje dobili odločbe, da morajo svoje lope za pridelke in orodje podreti.
»Začelo se je, ko so na občini končno začeli ugotavljati, da so na kmetijskih zemljiščih zrasle tudi počitniške hišice. Župan Igor Kolenc je od vseh inšpekcijskih služb zahteval ukrepanje in res so popisali vse nezakonite objekte. Samo na območju amfiteatra jih je bilo okoli 700,« pripoveduje Drago Mislej - Mef, ki sodeluje s civilno iniciativo za ohranjanje kmetijstva v izolski občini. »Sklad, ki je večinoma lastnik teh zemljišč, ni dajal nobenih soglasij in ljudje so si pomagali, kot so vedeli in znali, da so imeli kam spraviti svoje pridelke in orodje,« je razložil.
Iniciativa je zaživela, ko so namesto vikendašev odločbe o vračanju zemljišč v prvotno stanje začeli dobivati tudi kmetje, in to celo tisti, ki so v preteklosti (še pred prihodom sklada) že dobili vsa potrebna dovoljenja. Sklad jih je pozival k odstranitvi nezakonitih hišic in v nasprotnem primeru grozil z odpovedjo zakupnih pogodb. Pri zgodbi s piransko sodnico pa je sklad ubral drugačno taktiko, o kakšnem pozivu, da jim bodo odpovedali zakupno pogodbo, ni govora.
Težave z zavodom za spomeniško varstvo
Šele ob množičnem zboru januarja letos je Šinkova zakupnikom zagotovila, da bodo pravilnik za oddajo skladovih zemljišč uskladili z občinskim odlokom, ki med drugim dovoljuje do 50 kvadratnih metrov velike pomožne kmetijske objekte. A je zdaj problem zavod za varstvo kulturne dediščine, ki na zaščitenem območju celotnega amfiteatra nad Izolo kot soglasodajalec ne dovoli več kot 15 kvadratnih metrov velikih objektov.
Na istem zboru je sicer vodja piranske območne enote zavoda Daniela Tomšič prepoznala stisko večjih kmetov zaradi premajhnih objektov in jim zagotovila, da iščejo rešitve, ki pa jih zavod do danes še ni predstavil. Sklad kmetijskih zemljišč zaradi tega sicer za zdaj še ni odpovedal nobenih zakupnih pogodb, vendar se kmetje bojijo, da se to v prihodnje lahko spremeni.
