Skoraj 80 strani dolg osnutek novega Nacionalnega programa za kulturo (NPK), ki naj bi opredelil smernice razvoja slovenske kulture v prihodnjih osmih letih, je od srede tega tedna dan v javno razpravo. Do konca septembra se bo tako verjetno zvrstilo kar nekaj predlogov za dopolnila ali spremembe obstoječega besedila, ne glede na to, da je v njem mogoče zaznati tudi odmeve nekaterih nedavnih pobud (na primer tistih Društva slovenskih pisateljev ali skupine SRČ). Gre pač za neke vrste mešanico statistike in splošnih premislekov, spekulacij in želja, ki niha med splošnostjo »kulturne ustave« in poskusi opredeljevanja konkretnih ciljev, med katerimi najdemo tako vzpostavitev drugačnega družbenega statusa kulture kot celostno prenovo kulturnega sistema in načinov financiranja.
Večna težava tovrstnih strateških dokumentov, pa naj bodo bolj načelni ali pa »operativno« usmerjeni, je seveda njihovo uresničevanje: da se torej nanje ne bo sklic...
