Občina Sevnica se loteva doslej druge spremembe občinskega prostorskega načrta (OPN). Javna razgrnitev je bila končana sredi julija. Po besedah župana Srečka Ocvirka so prejeli okoli 1400 pobud za spremembe, nanje so v fazi javne razgrnitve občani podali več kot 200 pripomb.
Daleč najbolj pa strasti razvnema pobuda kmeta Jožeta Sinkoviča iz Dolnjega Brezovega za prekategorizacijo zemljišča, kjer namerava postaviti prašičjo farmo oziroma, kot pravi: »To bodo hlevi in nikakor ne farma, ki pomeni več kot 2000 živali. Mi pa predvidevamo do 1200 živali.« Prepričan je, da gre za nasprotovanje zgolj peščice posameznikov.
Osnovna dejavnost kmetije Sinkovič je bila že v preteklosti živinoreja in s tem povezana poljedelska dejavnost. Pred 30 leti so jo začeli dopolnjevati s pridelavo zelenjave, letno je pridelajo več tisoč ton. Redno zaposlujejo pet ljudi, v sezonskem času tudi do 25. Skupaj z najetimi zemljišči obdelujejo 120 hektarjev. Do leta 2008 so redili tudi 60 bikov pitancev in okoli sto prašičev, a so zaradi nezmožnosti širjenja na domači lokaciji, »pa tudi zato, da krajanom ne bi povzročali morebitnih nevšečnosti«, živinorejo začasno opustili, hleve podrli in se odločili, da zgradijo nove ob robu naselja.
Najprej želeli graditi tik ob naselju
Pridobili so potrebna soglasja, leta 2015 tudi sklep Agencije RS za okolje, da za gradnjo dveh hlevov za prašiče, lagune za gnojevko ter dveh silosov za žito ne potrebujejo presoje vplivov na okolje niti okoljevarstvenega dovoljenja. »A odpor tamkajšnje tekstilne tovarne in nekaj posameznikov je bil prevelik. Zato se s projektom zdaj še bolj odmikamo od vasi, ker res ne želimo biti v sporu z nikomer. Seveda moramo zdaj znova pridobiti vsa soglasja,« je dejal Sinkovič.
Dokupili so parcele dobrih 500 metrov iz Dolnjega Brezovega in 800 metrov od Blance. A naši sogovorniki iz vrst krajanov (le redki so bili pripravljeni o tem govoriti) so prepričani, da je tovrstna dejavnost še vedno preblizu naselij in da mora agencija za okolje, ki je po njihovem mnenju od projektanta pred dvema letoma dobila zavajajoče podatke, izdati novo mnenje. »Gre za bistveno preveliko število živali glede na površine, ki jih ima na voljo, da bi lahko ustrezno poskrbel za gnojnico. Večino zemljišč namenja zelenjadarstvu, vsi pa vemo, da se gnojnica po solati pač ne poliva,« razmišlja Franc Pavlin iz krajevne skupnosti Blanca in član občinskega odbora za okolje in prostor.
»Z novimi tehnologijami ne bo smrdelo«
»Tukaj je zelo pogosto megla, ki bo smrad zgolj zadrževala. Zaradi smeri vetra pa bi nastradali predvsem na Blanci. Prašičja farma nedvomno pomeni degradacijo prostora,« dodaja predsednik krajevne skupnosti Blanca Marjan Ločičnik, predsednik krajevne skupnosti Dolnje Brezovo Franc Slemenšek pa opozarja, da prekomerno polivanje gnojnice dolgoročno uničuje zemljo.
Sinkovič njihove navedbe ostro zavrača: »Brez gnojnice bi od zemlje dolgoročno ostal zgolj kamen. Glede na gospodarski razvoj kmetije, s katerim ciljamo na vsakoletne nakupe kmetijskih površin in večanje količin najemnih zemljišč, pa se ni bati, da nam bo zmanjkalo površin za razvoj organskih gnojil.«
Tudi glede smradu se motijo, zatrjuje. »Današnje tehnologije omogočajo rejo živali povsem brez smradu. In tudi naši objekti so zasnovani nadstandardno, v dobrobit živali.« Priznava, da je pred leti, ko so imeli hlev v vasi, včasih res smrdelo. »A takratne tehnologije so bile zastarele. Sicer pa si niti približno ne moremo privoščiti 'igranja' z zakonodajo. Če bomo samo enkrat kaj naredili narobe, lahko izgubimo vse. Zares želimo složno živeti z vaščani. Pa saj si tudi mi ne želimo pokvariti kvalitete življenja in živeti v smradu,« zatrjuje Sinkovič.
Bodo redili prašiče ali perutnino?
Po Pavlinovih besedah naj bi investitor tudi večkrat spremenil svoje načrte. »Najprej se je govorilo, da bo prašičja farma, zdaj, da bo perutninska. Kako naj mu potem zaupamo?« pravi. V občinskem gradivu je zapisano, da se v odloku o OPN za območje predvidene lokacije »določijo usmeritve za izvedbo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki dopuščajo le perutninsko farmo«. Ali bi torej redili perutnino ali prašiče, smo vprašali Sinkoviča, ki pa je odgovoril, da to niti ni pomembno. »Gre pač za živali,« je dejal.
»Nič nimamo proti razvoju kmetijstva,« dodaja Pavlin. »Sinkovičevi delajo dneve in noči, so zelo pridni, napredni. Razumem jih, da želijo izpeljati projekt, toda mi želimo zgolj čisto in zdravo okolje. Ker pa gre za investicijo, ki se zgodi morda na nekaj desetletij, je treba že na začetku vse skupaj res temeljito premisliti,« pravi Pavlin.
