Kaj na vse to pravi londonski finančni center? Osrednji angleški delniški indeks, ki je sestavljen iz sto največjih podjetij po tržni kapitalizaciji na londonski borzi, FTSE 100, je v letošnjem letu pridobil okrog 4,1 odstotka, če pa merimo v evrih, je izgubil 3,7 odstotka, saj se je evro v primerjavi s funtom letos okrepil za 7,8 odstotka.
Velika Britanija dobro leto po referendumu
Velika Britanija vedno bolj čuti posledice odločitve o izstopu iz Evropske unije. Ta teden je bila objavljena nerevidirana ocena gospodarske rasti za drugo četrtletje, ki je znašala 0,3 odstotka. Skrb vzbujajoča je rast osebne potrošnje, ki je bila pičlih 0,1 odstotka, kar je najmanj po letu 2014, investicije in neto izvoz pa so stagnirali. Glavni motor rasti je bila državna potrošnja, ki je dosegla 0,7 odstotka. Podatki nakazujejo, da je gospodarstvo Velike Britanije zašlo v pas nizke gospodarske rasti, ki je precej pod povprečjem zadnjih let. Ta zasuk je delno povezan z močno depreciacijo britanskega funta zaradi brexita, ki je povzročil višjo inflacijo ter posledično zmanjšal kupno moč prebivalstva, delno je nizka rast posledica velike negotovosti glede izida pogajanj o novem trgovinskem sporazumu med Veliko Britanijo in Evropsko unijo. Večina analitikov glavnih investicijskih hiš meni, da se bo šibka rast nadaljevala vse letošnje leto, vendar to državo ne bo pahnilo v recesijo. Ekonomisti v zadnji Bloombergovi anketi napovedujejo, da bo letošnja rast 1,5 odstotka BDP, prihodnje leto pa 1,3 odstotka BDP. Angleška centralna banka je dejala, da bodo investicije in izvoz delno izničili padec osebne potrošnje, a to se še ne dogaja, saj podjetja zaradi negotovosti glede prihodnjih pogojev poslovanja nerada sklepajo večje projekte. Depreciacija angleške valute bo zagotovo pomagala izvoznikom pri ustvarjanju prihodkov in dobička, saj so njihovi izdelki v tujini cenejši in konkurenčnejši.
