Seawise Giant, 458,46 metra

Naftni tanker mnogih imen (Happy Giant, Jahre Viking, Knock Nevis, Mont) je pod zastavami Sierre Leone, Norveške in Liberije plul po svetu od leta 1979 do leta 2009. Čeprav je bil zadnjih pet let zgolj platforma za predelovanje nafte. Tanker so zgradili v japonski ladjedelnici Oppama v Jokosuki, naročilo ga je grško podjetje Atlantian Shipping Company, ki pa mu ga ni uspelo prevzeti, očitno so precenili svoje finančno stanje. Plovilo so si skozi zgodovino podajala različna podjetja. A nikoli ni imelo velike sreče. Pa ne govorimo samo o tem, da zaradi velikosti (ugrez ladje pri polni obremenitvi je znašal 24,6 metra) ni smelo pluti po Sueškem in Panamskem prekopu. Ladjo, široko 69 metrov, so med iraško-iransko vojno leta 1988 zadeli Iračani in jo hudo poškodovali. Popravila so bila draga in dolgotrajna. Še najlepše čase je ladja doživljala med leti 1991 in 2004. Takrat jo je za 39 milijonov dolarjev kupil norveški ladjar Jørgen Jahre. Supertanker, katerega propeler je bil težak 50 ton in je lahko prevažal 4,1 milijona sodčkov nafte, so razrezali leta 2010 v indijskem pristanišču Alang.

Batillus, 414,22 metra

Štiri supertankerje razreda Batillus so zgradili v francoski ladjedelnici Chantiers de l'Atlantique v Saint-Nazaireju. Z bruto tonažo 275.268 GT so bili celo večji od Seawise Giant, v drugih merah, predvsem pri dolžini, ki jo danes izpostavljamo, pa jih je Seawise Giant prekašal. Ladje so bile široke 63 metrov in so imele 28,5 metra ugreza, dva propelerja in dve krmili. Ladja Batillus je bila zgrajena leta 1976 in razgrajena leta 1985, Bellamya 1976–1986, Pierre Guillaumat 1977–1983, Prairial, ki je zamenjal nekaj imen, 1979–2003. Vse so razgradili v azijskih pristaniščih.

Esso Atlantic, Esso Pacific, 406,57 metra

Če so bili Batillusi zgrajeni za nizozemskega naftnega velikana Shell, je jasno, za koga sta bili zgrajeni ladji Esso – za ameriško naftno podjetje iz Teksasa. Supertankerja sta prevažala nafto od leta 1977 do leta 1990, a zaradi svojih orjaški mer nista plula po Rokavskem prelivu, Sueškem in Panamskem prekopu. Ladji, ki so ju zgradili v Hitachijevi ladjedelnici v Ariakeju, sta bili široki 71 metrov in sta imeli 25,3 metra ugreza, ko sta bili natovorjeni. Razgradili in razrezali so ju leta 2002 v Pakistanu.

MV Barzan, 400 metrov

Kontejnerska ladja, prva izmed šestih enakih plovil, velja za najbolj ekološki supertanker, ki se hvali z minimalnimi emisijami ogljikovega dioksida. Ladja je bila zgrajena leta 2015 v Hyundaijevi ladjedelnici Mokpo v Južni Koreji za podjetje United Arab Shipping Company. Iz Azije vozi tovor v Evropo, njena pristanišča so Qingdao, Šanghaj, Ningbo, Jantian, Port Kelang, Rotterdam, Felixstowe in Hamburg. Gre za največjo ladjo, ki je še v uporabi, ob 400 metrih dolžine ima širino 58,68 metra in 16 metrov ugreza.

Pioneering Spirit, 382 metrov

Žerjavno plovilo ali delovna ladja, če hočete, se je najprej imenovala Peter Scheltze, po očetu lastnika švicarskega podjetja Allseas, ki je ladjo zasnovalo in naročilo, a so ime umaknili, zaradi udeležbe Scheltzeja v nacističnih enotah. Kakorkoli, plovilo, ki sicer ni najdaljše, je pa s 124 metri gotovo najširše na svetu, so tri leta gradili Južni Korejci iz podjetja Daewoo. Projekt je stal kar 2,6 milijarde evrov. Ladjo bodo uporabljali za montažo naftnih ploščadi in polaganje podvodnih cevi ter kablov. Bruto tonaža: 403.342 GT.

TI, 380 metrov

V razredu supertankerjev TI (Tankers International) so štiri ladje: TI Africa, TI Asia, TI Europe in TI Oceania. Ladje so gradili v južnokorejski ladjedelnici Daewoo Shipbuilding & Marine Engineering v Okpu za ladijsko družbo Hellespont. Kmalu po gradnji leta 2003 sta ladje kupili podjetji Overseas Shipholding Group iz ZDA in Euronav iz Belgije. Europa in Oceania še plujeta, Asio in Africo pa so spremenili v predelovalni ploščadi. Širina 68 metrov, ugrez 24,5 metra, hitrost 30,6 kilometra na uro, kapaciteta 3,166.353 sodčkov nafte.

Valemax, 360–362 metrov

Gre za razred velikih ladij, ki jih uporabljajo za prevoz razsutega tovora. Gradijo jih v različnih ladjedelnicah na Kitajskem, v Južni Koreji in na Japonskem. Ladje je naročilo brazilsko podjetje Vale, ki z njimi prevaža železovo rudo iz rudnikov v Južni Ameriki v Severno Ameriko. Prve ladje so zgradili med leti 2011 in 2014, skupaj naj bi jih v prihodnjih letih zgradili kar 66. Velikanke, ki bojda zelo pocenijo prevoz tovora, so široke 65 metrov, imajo med 22 in 23 metrov ugreza in plujejo 28 kilometrov na uro.

Oasis, 362 metrov

Ladje razreda Oasis so trenutno največje križarke oziroma največje potniške ladje na svetu. Tri so že v akciji (Oasis of the Seas, Allure of the Seas in Harmony of the Seas), Symphony of the Seas bo zgrajena naslednje leto, peta pa je naročena. Prvi dve ladji so zgradili v finski ladjedelnici v Turkuju, preostale pa v francoski ladjedelnici Saint-Nazaire. Ladje imajo več kot 60 metrov širine in kar 16 potniških nadstropij, v katerih je prostora za 5400 ljudi. Hitrost križark razreda Osasis, ki so v lasti družbe Royal Caribbean, je več kot 40 kilometrov na uro.

Queen Mary 2, 345 metrov

Angleška čezoceanska potniška ladja je bila zgrajena v francoski ladjedelnici STX Europe Chantiers de l'Atlantique v francoskem Saint-Nazaireju. Naročili so jo leta 2000, leta 2004 pa jo je krstila angleška kraljica. Na ladji je na 13 nadstropjih prostora za skoraj 2700 potnikov in okoli 1300 članov posadke. Ladja je široka 41 metrov, njena hitrost je 56 kilometrov na uro, doma je v angleškem Southamptonu. Vožnja, ki jo lahko še ujamete, se bo začela 7. septembra v New Yorku, ladja bo plula do Southamptona, najnižja cena za sedemdnevno vožnjo je 1500 dolarjev na osebo.

Q-Max, 345 metrov

Razlaga imena: Q je skrajšano za Qatar, po naše Katar, Max je krajše za maksimalno velikost ladje, ki še lahko pluje po katarskih pristaniščih. Gre za 14 ogromnih ladij, ki so jih začeli Katarci naročati leta 2005 pri južnokorejskih ladjedelnicah Hyundai, Samsung in Daewoo (prva ladja je izplula novembra leta 2007, njeno ime je Mozah) in so specializirane za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina. Kapaciteta: 266.000 kubičnih metrov plina. Ladje Q-Max so široke 53,8 metra, visoke 34,7 metra, imajo 12 metrov ugreza in hitrost okoli 36 kilometrov na uro.