Šola izgublja svoj monopolni položaj v družbi, saj ni več edini vir znanja. Zaradi spremenjenih družbenih okoliščin izgublja tudi podporo staršev. V šolo prihajajo otroci z drugačnimi vrednotami. Šola pa ni in ne sme biti več prostor discipliniranja. Ravnatelji se morajo tega zavedati in uporabiti moč, ki jim jo daje položaj, za učinkovito pedagoško vodenje, je na včerajšnjem posvetu vseh slovenskih ravnateljev in ravnateljic poudaril direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj. Z ministrico Majo Makovec Brenčič sta približno 500 udeležencem predstavila ključne izzive in novosti v vzgoji in izobraževanju.

Humanistične vrednote v ozadju

Izgovori, da birokracija ravnateljem onemogoča vodenje, so prazni, je dal vedeti Logaj. Ravnatelji morajo dobro poznati družbene okoliščine, razumeti sistem in znati procese, ki potekajo v šoli, moderirati, tako da jim sodelavci sledijo; končni rezultat je boljši pouk. Ravnatelji se morajo zavedati tudi spremenjenih vrednot mladih, ki gredo v smer tradicionalizma in privatizma. »Mladi cenijo šolo in izobrazbo, visoko pa postavljajo zabavo, kupovanje, spolnost in uživanje hrane; bolj kot humanistična vprašanja pa jih zanimajo znanost in tehnika.« Logaj je ob tem opozoril, da je šola pod velikimi pritiski. »Nekoč je veljalo, da je otroku z izobrazbo, ki mu jo bo dala šola, stoodstotno zagotovljena tudi zaposlitev. Danes je tehnološki razvoj tako hiter, da to ni mogoče. Starši to vedo, zato od šole pričakujejo, da bo otroka opremila z znanjem in veščinami 'na zalogo', s katerimi bodo kasneje konkurenčni na trgu dela.«

Razen s pritiski staršev se mora šola soočati tudi s pritiski najrazličnejših interesnih skupin, je bil kritičen Logaj. »Prav te dni smo na zavodu za vlado pripravili odgovor, zakaj ni smiselno v šolo vpeljati predmeta o ravnanju z denarjem.« Po njegovih besedah je mogoče opaziti tudi »nevarne« težnje po deregulaciji učiteljskega poklica.

Varno učno okolje je eden ključnih ciljev

Ministrica Maja Makovec Brenčič je ravnatelje spomnila na številne zakonske in podzakonske spremembe, ki so bile javno že predstavljene in zadevajo skoraj vsa vzgojno-izobraževalna področja. Kot pomemben dosežek je navedla ureditev delovnega časa učiteljev in uvedbo novega koncepta razširjenega programa 9-letke; oboje bodo preizkusili s pilotnim projektom na izbranih šolah. Med ključnimi cilji je navedla že slišane: zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja, med drugim varnega ravnanja z mobilnimi napravami; premik v vseživljenjsko izobraževanje; okrepljeno mednarodno sodelovanje; prenovo gimnazije; skrb za nadarjene … Posebej je izpostavila tudi skrb za informatizacijo šol in za napredovanje ter plače šolnikov. Ravnatelje je razveselila zlasti njena napoved, da se bodo kmalu začela pogajanja o plačah za skupino B, torej tudi za direktorje šol in ravnatelje. Več sredstev bo tudi za strokovno izpopolnjevanje učiteljev.