Roland Barthes je umrl leta 1980 v prometni nesreči. Povozil ga je kombi čistilnega servisa, ko je bil na poti do Collège de France, kjer je predaval semiologijo. Kot izvir romana je Laurent Binet uporabil pozabljen podatek te žalostne zgodbe, in sicer da je Barthes tik pred nesrečo kosil s tedanjim predsedniškim kandidatom Françoisom Mitterandom (ki je bil izvoljen maja 1981). Tu se konča realnost in se začne fikcija.
Binet v romanu predpostavi, da je bil Barthes pravzaprav umorjen in da so ga ubili, ker je posedoval skrivnostni rokopis ruskega lingvista Romana Jakobsona z naslovom Sedma funkcija jezika. Jakobson je dejansko opisal šest funkcij jezika, roman pa predpostavlja, da naj bi obstajala tudi sedma, ki bi tistemu, ki jo pozna, omogočila, da lahko vsakogar prepriča o čemer koli; kar bi seveda pomenilo politično orodje brez primere. Roman je torej mešanica lingvistike in kriminalke à la Ime rože Umberta Eca, v katerem policist Jacques Bayard (poimenovan po Pierru Bayardu, avtorju knjige Kako govoriti o knjigah, ki jih nismo prebrali, ki ga Binet občuduje) in mladi semiolog Simon Herzog raziskujeta umor.
Bralec tako zaloti Michela Foucaulta pri spolnem aktu z mladim Arabcem v »backroomu«, ugotavlja, zakaj je Louis Althusser zadavil svojo ženo in kaj lahko Julia Kristeva naredi z ubijalskim dežnikom. Prisotna je tudi dramska razsežnost literarnega ustvarjanja, saj je Binet uporabil resnične citate omenjenih filozofov, ki jih je razsekal in v roman vključil v obliki dialogov. Zbral je veliko dokumentacije, a mu je ta pomagala le kot sprožilec domišljije, kajti njegov namen, pravi, je bil »razmišljati o odnosih med realnostjo in fikcijo«. Pod pretvezo, da raziskuje smrt filozofa, Binet s svojo budno (bujno?) domišljijo bralca pogrezne v intelektualno Francijo 70. let. Althusser, Lacan, Foucault, Derrida, Deleuze, Baudrillard, Kristeva, Cixous: vsi liki gibanja French theory, katerega osnovno načelo je bilo, da vse temelji na jeziku, se pojavijo v tej duhoviti, napeti in bistroumni knjigi, ki je hkrati galerija portretov in satira intelektualnega sveta. Ne bomo izvedli, kdo je Barthesa umoril; s tem romanom pa ga je Binet zagotovo oživel.
