Avgustovsko sproščeno lenarjenje pod senco drevesa si redko lahko privoščijo tisti, ki imajo obdelovalno zemljo oziroma vrt, ki predvsem v poletnih mesecih potrebuje veliko naše pozornosti. Najprej zalivamo, potem pridno pobiramo plodove.
Zemlje pred setvijo ni treba obogatiti
Letošnje poletje ni bilo prijazno za vrtičkarje, o čemer pričajo prazne gredice. Te lahko še vedno zapolnimo z vrtninami, ki jih bomo pobirali jeseni in pozimi. Zdaj je pravi čas, da začnemo s setvijo, saj so padavine nekoliko le namočile zemljo in bo, kot meni Andreja Tomšič, agronomka iz Semenarne Ljubljana, tako ta tudi uspešna. »Zemlje pred setvijo ni treba obogatiti, temveč jo le površinsko obdelamo.« V drugi polovici avgusta sejemo motovilec (žličar, pomladin, ljubljanski…), zimske solate (posavka, vegorka, tudi bistra), blitvo, špinačo, redkvico, rukolo. »Na prazne gredice lahko posejemo tudi rastline za zeleno gnojenje. Seveda moramo biti pozorni na dobre sosede pa tudi na kolobarjenje,« svetuje sogovornica. Dodaja: »Po setvi semena vtisnemo v tla ali plitko zagrebemo ter zalijemo. Če je čez dan vroče, je bolje sejati zvečer, ker tla ostanejo dlje vlažna. Pomembno je skrbeti, da bo posevek stalno navlažen in da se tla ne izsušijo, saj brez vode tudi vznika ni.« Gredice lahko z vrtno tkanino zaščitimo pred ptiči, posevek pa bo ščitila tudi pred pretiranim izhlapevanjem vode.
Sejemo rastline za izboljšanje prsti
V primeru, da smo v vseh letih zemljo izčrpavali in imamo zato prst slabše kakovosti, bodisi preveč peščeno, morda preveč ilovnato in s premalo humusa, lahko na prazne grede posejemo katero od rastlin za zeleno gnojenje. Prednost teh je, da hitro kalijo, hitro rastejo in naredijo veliko zelene mase. Povedano drugače – tla so v zelo kratkem času prekrita in zaščitena pred negativnimi vremenskimi vplivi. Močan in razvejan koreninski sistem prodira globoko v zemljo in pripomore k izboljšanju njihove strukture. Velikokrat se zgodi, da rastline, ki jih gojimo, ne porabijo vseh hranil, zato se ta spirajo. Z rastlinami za zeleni podor jih ohranimo v zgornji plasti zemlje. Ker bogatijo tla s trajnim humusom, se lahko potreba po gnojenju zmanjša za polovico. Konec avgusta je primeren tudi za sejanje ajde, katere koreninski izločki uničujejo semenski plevel, belo gorjušico in oljno redkev, s katerimi se znebimo ogorčic, volčji bob in aleksandrijsko deteljo – metuljnici, ki bogatita tla z dušikom. Te rastline nam bodo čez zimo seveda propadle in jih bomo spomladi vdelali v zemljo. Bosta pa zato prezimili metuljnici lucerna in inkarnatka, ki ju lahko spomladi pustimo na vrtu še nekaj časa. Ko bomo začeli pripravljati vrt, ju bomo uporabili kot predposevek zelenjadnicam, ki pridejo na gredo za njima poleti in jeseni.
Za zimo peteršilj, korenček, blitvo in špinačo
Čeprav prezimita tudi spomladi posejana blitva in peteršilj, je smiselno, da ju do konca avgusta posejemo še enkrat. Od peteršilja ne moremo pričakovati velikih korenov, listja pa bo še dovolj. Lahko ga posejemo tudi v lonec, ki bo našel svoje stalno mesto v svetlem in hladnem prostoru. Prav tako lahko posejemo tudi korenček, pri čemer se odločimo za poznejšo sorto. Tudi blitva nam bo naredila nekaj listov še pred prvim snegom, se bo pa zagotovo pošteno okrepila do pomladi. Podobno velja tudi za špinačo, za katero je priporočljivo, da jo sejemo v vrste, ki naj bodo med sabo oddaljene dobrih 20 centimetrov, v vrsti jo lahko sejemo bolj na gosto. Uživali jo bomo lahko še v tem letu. Blitva za svojo rast potrebuje malo več prostora in jo sejemo 50 centimetrov narazen.
