Komaj 24-letni igralec je osvojil svoj prvi veliki turnir, potem ko je nadoknadil zaostanek dveh udarcev in na koncu zmago slavil z dvema udarcema prednosti pred Italijanom Francescom Molinarijem, rojakom Patrickom Reedom in Louisom Oosthuizenom iz Južnoafriške republike. »Ne glede na svojo igro sem vedel, da ne smem biti neučakan in moram dokončati nalogo,« je po uspehu kariere dejal Justin Thomas, ki je za svoj dosežek prejel nagrado wanamaker, v žep pa pospravil tudi ček v višini 1,59 milijona evrov.
Z zmago na golfišču kluba Quail Hollow v Charlottu se je pridružil rojakoma Brooksu Koepki in Jordanu Spiethu, ki sta dobila US Open in British Open. Vseeno prevlada ameriških igralcev v letošnji sezoni le ni bila absolutna, saj je za to že na začetku sezone poskrbel Španec Sergio Garcia, ki je bil aprila najboljši na masters turnirju v ameriški zvezni državi Georgia.
Na golfišču že pri dveh letih
Tisti, ki kariero Thomasa spremljajo že dalj časa, vedo, da njegov uspeh ni prišel naključno. Z golfom sta se profesionalno ukvarjala tako njegov ded Paul kot oče Mike, ki je od leta 1990 vodja profesionalnih igralcev v golf klubu Harmony Landing v Kentuckyju. Ko je imel Thomas vsega dve leti, je očetu že delal družbo na igrišču, pri petih pa je preroško napovedal, da bo nekoč osvojil enega od velikih turnirjev. A če gre verjeti besedam očeta, svojemu sinu pri razvoju ni pretirano pomagal. »Sam sem ga igranja golfa učil zelo malo. Ko je imel osem ali deset let, sem mu povedal, da sem mu na voljo, a če sem učil druge, mu več kot pet minut nisem mogel nameniti,« se spominja Mike Thomas.
Med očetom in sinom se je na golfišču že zelo zgodaj razvila huda tekmovalnost, k čemur je pripomogla tudi denarna stava, saj je moral poraženec zmagovalcu plačati dolar. »On je želel premagati mene in jaz njega,« je v nedavnem pogovoru za enega od ameriških medijev dejal Justin in pristavil: »Dvoboji so bili zelo napeti, saj sem slab poraženec. Ko sem izgubil, sem to težko prenesel, povrhu pa sem bil še ob dolar.«
Dolgo v senci vrstnika Spietha
Mladi šampion se je kljub številnim uspehom v mlajših letih nemalokrat znašel v senci uspešnejšega Jordana Spietha. Glede na to, da sta igralca vrstnika, ne preseneča, da ju druži veliko prijateljstvo, a obenem tudi zdravo rivalstvo. »Frustracija morda ni prava beseda, zavist pa zagotovo,« je po zmagi Spietha na letošnjem British Opnu priznal Thomas, ki je v letošnji sezoni z zmagami na turnirjih osvojil že sedem milijonov evrov, na svetovni lestvici najboljših igralcev pa se povzpel na šesto mesto.
»Občutek imam, da je samo nebo meja. Sposoben sem velikih podvigov, a do njih ne bo prišlo, če ne bom nadaljeval trdega dela. Vse je v mojih rokah. Upam, da je zmaga na turnirju PGA odskočna deska za nadaljnje uspehe,« razmišlja golfist, ki pa bo moral za preboj na sam vrh odpraviti še nekaj pomanjkljivosti. Poznavalci ga namreč opisujejo kot zelo nepotrpežljivega igralca, ki prevečkrat podleže čustvom, kar ga je v preteklosti že stalo uspeh. A Thomas je kljub temu prepričan, da je pred njim uspešna kariera, če bo le ostal zvest očetovemu življenjskemu vodilu. »Vem, da se sliši kot kliše, a oče mi je od nekdaj dejal, da naj uživam. Tu ni mislil le na golf, ampak na katero koli stvar, ki se je v življenju lotim.«
