Na ministrstvu za zdravje so napovedali, da bo vlada prihodnji četrtek obravnavala razširitev splošnega dogovora o financiranju v zdravstvu. Če ga bo potrdila, bo s tem dana podlaga za podpis pogodbe med zdravstveno blagajno in koncesionarjem MD Medicina o plačilu ortopedskih operacij. Tako bi lahko pri MD Medicina že septembra začeli izvajati operativne posege pri bolnikih, ki zdaj na operacijo pri drugih izvajalcih čakajo nedopustno dolgo. S tem bi pomagali znižati število predolgo čakajočih bolnikov.
Ko so na ministrstvu snovali enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu za leto 2017, so po besedah državne sekretarke Ane Medved izhajali iz potreb bolnikov, ki čakajo na storitve nedopustno dolgo. Program so začeli izvajati aprila, sedaj pa je že jasno, kateri izvajalci letošnjega dodatnega programa ne bodo mogli v celoti izvesti, kateri pa bi ga lahko opravili več. Ker obstoječi izvajalci v mreži javnega zdravstva, kamor spadajo zdravstveni zavodi in koncesionarji, niso mogli v celoti izpolniti dodatnega ortopedskega programa, so se na ministrstvu odločili, da bolnikom, ki na ortopedsko operacijo čakajo nedopustno dolgo, ponudijo storitve tudi v okviru zmožnosti MD Medicina.
MD Medicina je namreč v okviru koncesije za opravljanje ortopedske dejavnosti, ki jo je pridobila leta 2006, konec lanskega leta pridobila tudi dovoljenje za opravljanje bolnišnične dejavnosti. Pred tem je imela le dovoljenje za opravljanje ambulantne specialistične dejavnosti.
Preusmerjanje bolnikov
Zato so pri ministrstvu bolnišnice, ki izvajajo ortopedske posege in teh niso v dopustnem roku zagotovile bolnikom na njihovi čakalni listi, pozvali, naj bolnike obvestijo o možnosti operacije pri MD Medicina. V splošnem dogovoru za financiranje v zdravstvu za letošnje leto so že opredelili, da ministrstvo za zdravje lahko preusmerja paciente od izvajalcev, ki niso sposobni zagotoviti obravnave v ustreznem času, k izvajalcem, ki so to sposobni narediti.
Po besedah državne sekretarke pa v splošnem dogovoru niso opredelil številk, torej finančnega obsega dodatnega ortopedskega programa, ki bi ga letos opravila MD Medicina. To je zmotilo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da z MD Medicina niso želeli podpisati pogodbe o financiranju bolnišnične dejavnosti. Na ministrstvu pričakujejo, da bo vlada na seji naslednji teden podprla njihov predlog, da se 25. člen splošnega dogovora razširi z določilom, da bodo pri MD Medicina opravili ortopedske posege v vrednosti 1,5 milijona evrov. S tem bi po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Ane Medved ta koncesionar – po podpisu pogodbe z ZZZS – že v septembru lahko začel izvajati operacije. Pojasnila je, da so v MD Medicina že začeli kontaktirati paciente, ki so bili pregledni v njihovi ortopedski ambulanti v preteklosti in so jih na poseg napotili v drugo ustanovo, a tam na poseg še čakajo. Računajo pa, da bodo po 31. avgustu k temu izvajalcu paciente usmerili tudi iz UKC Ljubljana, bolnišnic Valdoltra, Celje, Murska Sobota in drugih z nedopustnimi čakalnimi dobami za ortopedske posege.
Ne želijo preskakovanja čakalnih vrst
S tem, da bodo operirani drugje, se bodo morali pacienti seveda strinjati, poudarjajo na ministrstvu. Ker ne želijo, da bi prišlo do preskakovanja čakalnih vrst, se trenutno ubadajo s tem, kako bi centralno uredili obveščanje pacientov, ki čakajo predolgo, k drugim izvajalcem. Tak register morajo vzpostaviti še v tem mesecu.
Kot je še pojasnila Ana Medved, so pri ministrstvu za zdravje pri podelitvi dodatnega ortopedskega programa MD Medicina upoštevali količino operativnih posegov, kot jih lahko opravita dva tam redno zaposlena kirurga ortopeda. Varnost za bolnike zagotavlja dovoljenje za opravljanje bolnišnične dejavnosti, ki so ga decembra lani MD Medicina podelili na podlagi pregleda prostorov, zagotavljanja določenih dejavnosti in drugih potrebnih pogojev.
Cvetele bodo podjemne pogodbe
Kot kaže, pa v MD Medicina računajo tudi na izdatno pomoč kolegov iz UKC Ljubljana. Soglasje za delo v centru MD Medicina ima namreč trenutno 41 ljudi, ki so zaposleni v UKC Ljubljana. O petih vlogah za delo pri tem zasebniku bo svet ljubljanskega UKC še odločal, obstoječa soglasja pa zdravnikom omogočajo od pol ure pa do največ deset ur dela v MD Medicina na teden. Med zdravniki, ki tam opravljajo popoldansko delo, zaposleni pa so v največji slovenski bolnišnici, je enajst specialistov ortopedske kirurgije. Celotna ortopedska klinika UKC Ljubljana na Zaloški premore 22 ortopedov specialistov, kar pomeni, da jih v zasebnem centru na bližnji Bohoričevi dela polovica.
Poleg ortopedov imajo soglasje za delo v MD Medicina tudi drugi strokovnjaki, ki bi lahko v prihodnje sodelovali pri operacijah v javnem zdravstvu in pregledih pred temi posegi. Na primer sedem anesteziologov pa tudi več diplomiranih zdravstvenikov oziroma medicinskih sester, ki so posebej usposobljeni za delo pri anesteziji. Na zdravstvene delavce iz UKC Ljubljana se je MD Medicina glede na seznam veljavnih soglasij za popoldansko delo naslonila tudi pri (intenzivni) negi pacientov.
Odločitve največje bolnišnice o soglasjih za delo pri drugih delodajalcih so sicer pogosto burile duhove. Leta 2015 svet UKC Ljubljana teh soglasij nekaj časa sploh ni dajal, kar je sprožilo napovedi tožb zaposlenih in nezadovoljstvo manjših bolnišnic, odvisnih od zdravnikov iz večje ustanove. V preteklih letih se je po drugi strani izkazalo, da nekateri zaposleni pri zasebnikih delajo kar brez soglasij. Da slovenske bolnišnice še vedno nimajo pregleda, kje in koliko delajo njihovi zaposleni, je na začetku letošnjega leta pokazala revizija računskega sodišča, v katero UKC Ljubljana sicer ni bil vključen.
»Sistem nadzora nad delom pri drugih delodajalcih ne deluje,« ocenjuje predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. V kratkem bodo zaključili še revizijo, v kateri so preverjali dosedanje podeljevanje koncesij oziroma dodelitve programov zdravljenj zasebnikom. »Pričakovati je, da se bo računsko sodišče vsebinsko opredelilo tudi do primera MD Medicina,« je dejal Vesel.
