O vladavini Joséja Eduarda dos Santosa lahko veliko izvemo tudi tako, da se osredotočimo na njegovo najstarejšo hčer, 44-letno Isabel dos Santos, ki velja za najbogatejšo Afričanko. Sama ali skupaj s soprogom vodi telekomunikacijska in naftna podjetja, cementarne in banke, poleg tega ima veliko nepremičnin v Angoli in na Portugalskem.

Njen imperij se je junija 2016 povečal za desetkrat, saj ji je tedaj oče zaupal vodenje državne naftne družbe Sonangol, največjega tovrstnega, morda pa tudi najbolj koruptnega podjetja v podsaharski Afriki. Sonangol je imel samo leta 2013 35 milijard evrov prometa. Angola je takoj za Nigerijo, ki pa ima sedemkrat več prebivalcev, druga največja afriška izvoznica nafte. O uporabi dobičkov od nafte v 25-milijonski Angoli veliko pove podatek, da ima eno najvišjih smrtnosti otrok v svetu.

Letos je Forbes ocenil osebno premoženje Isabel dos Santos na več kot tri milijarde dolarjev (2,6 milijarde evrov). Podobno kot oče je zelo diskretna, zelo redko daje intervjuje in v javnosti nastopa samo, ko predava o pomenu podjetništva za Afriko. Njen mož Sindika Dokolo, ki ima eno najpomembnejših zbirk afriške umetnosti in s katerim imata tri otroke, je bolj pripravljen na pogovor z novinarji. Nedavno je za pariški dnevnik Le Monde dejal: »Ne da se zanikati, da dolguje del uspeha svoji bližini s predsednikom. Brez dvoma lahko pokliče katerega koli ministra, ima privilegiran dostop do informacij. Pa kaj? Ni je mogoče reducirati samo na to.« Z možem jo med drugim povezuje brezobzirnost v prizadevanju za večanje moči, kar dosegata s kopičenjem bogastva.

»Ruska oligarhinja«

Zgledujeta se po milijarderjih iz drugih nezahodnih držav, z njimi se tudi družita. »Poznava nekaj ruskih oligarhov,« pravi Sindika Dokolo, »in na neki večerji mi je eden od njih dejal: 'Ti misliš, da je tvoja žena bogata Afričanka. Toda ničesar nisi razumel: to je ruska oligarhinja. Ko je z nami, govori kot mi.'«

V resnici je bila takoj na začetku Rusinja, pravzaprav Sovjetinja. Rojena je bila namreč leta 1973 v Bakuju, torej v ZSSR. Njen oče, mlad in privlačen borec za neodvisnost Angole, je v ZSSR študiral za inženirja. Tam je srečal Tatjano Kukanovo, lepo in odlično šahistko, ki danes živi v Londonu, še vedno pa naj bi bila tesno povezana z ruskimi tajnimi službami. José Eduardo dos Santos, ki je bil leta 1974 predstavnik svojega gverilskega gibanja v Jugoslaviji, pa se je od nje zaradi svojih skokov čez plot kmalu ločil. Njegova hči je imela šest let, ko je prišel na čelo komaj ustanovljene Angole.

Isabel se je z mamo v začetku 80. let, ko je v Angoli divjala državljanska vojna, umaknila v London, kjer je pozneje študirala elektrotehniko in postala inženirka, danes pa govori tekoče portugalsko, rusko, angleško, špansko, francosko in italijansko. Že leta 2002, ko se je vojna v Angoli končala s spravo, je postalo očitno, da je največja tajkunka v Angoli. Nima politične funkcije, a dejansko ima položaj prve dame, saj jo vedno čakajo črne limuzine. Ves čas zelo občuduje očeta, »velikega človeka in velikega Afričana«. Druga ljubezen njenega življenja je Sindika, ki je prišel v Angolo iz Zaira (danes Kongo). Tako že vrsto let iz Luande, kjer živi, zahteva vrnitev ukradenih predmetov iz Afrike.

Obogatela je z diamanti

Isabel danes nihče ne verjame, ko pravi, da je pri šestih letih začela svoj vzpon s prodajo jajc na tržnici. Naprej je bila svetovalka pri multinacionalki Coopers & Lybrand, pri 23 letih pa je že odprla prvo restavracijo z diskom na obali. Nato je obogatela z diamanti, pri čemer so ji pomagali generali. Angola je namreč tudi ena največjih proizvajalk diamantov. Zaposleni v rudnikih, ki jih nadzorujejo generali, pa delajo v obupnih razmerah na severu Angole. Po zaslugi velikega zaslužka, ki ga je imela z izvozom diamantov, je po letu 1999 začela vlagati v telefonijo, banke, kinematografe, televizijske postaje… V svojih rokah ima tudi veliko delnic v portugalskih podjetjih, pri vodenju imperija pa se je obdala z velikimi portugalskimi odvetniki.

Njen mož Sindika Dokolo brani njeno in s tem svoje bajno bogastvo: »Najpomembnejše je, da nastane afriška elita, ki se bo lahko zoperstavila zahodnjakom.« A z Isabel kot vsi drugi milijarderji obiskujeta Saint-Tropez, Monako, London…